Tanki so na meji: Razlika med redakcijama
(New page: <div style="float: right">150 px|Tanki so na meji, foto: xy</div> Tanki so na meji Tanki so na meji ;Avtor<n...) |
(→Članki) |
||
| Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
=Članki= | =Članki= | ||
'''Eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto žanje nenadejane uspehe.''' | |||
Tri leta so mimo, kar je peščica kranjskih častilcev Talije ustanovila Gledališče čez cesto. Gledališče, ki išče nova besedila, nove postavitvene prijeme, ki poskuša, študira, ki je nekakšna alternative klasičnemu gledališču. Na nov, živ način, običajno z malo scene in maloštevilno igralsko zasedbo, uprizarja komorne igre s prizvokom absurda, paradoksa ali drame. | |||
In, glej, gledalec, najsi bo otrok ali odrasel, sprejema, soustvarja, razmišlja, podoživlja. Gledalec postaja v bistvu glavni junak predstave. Kajti predstava Gledališča čez cesto ni eksperimentalna v grozljivi nerazumljivosti, ki je dostikrat značilna za iščoče predstavitve, ampak zelo razumljiva, življenska, živa, mladostna. | |||
V Gledališču čez cesto so z dosedanjimi odrskimi postavitvami poželi hvalo, ki se ji niti na skrivaj niso upali nadejati. Gostovali so domala v vseh kulturno osveščenih slovenskih krajih in na številnih gledaliških festivalih, srečanjih. Oboji so jih priznali in jim odprli vrata v prihodnost, ki presega lokalne meje. Oglejmo si le par podatkov iz zadnje gledališke sezone. | |||
Zgodba o neprijetnem obisku, ki jo je Iztok Alidič, duhovni vodja Gledališča čez cesto, podobno kot druge spravil v odrski jezik, v tem primeru po Falladinem besedilu, je bila najboljša mladinska predstava na področnem srečanju Naša beseda marca letos v Bohinjski Bistrici, ter nato najboljša tudi na republiškem srečanju v Kočevju, od koder so jo predlagali za srečanje odraslih gledaliških skupin v Celju. Tu je režiserka Jolanda Tičar prejela zlato linhartovo značko za režijo. Kot najboljša mladinska predstava Slovenije v pretekli sezoni je bila Zgodba o neprijetnem obisku predstavljena na republiškem seminarju za režijo v Radencih. Zelo uspešno je sodelovala na evropskem festivalu v avstriji, na Madžarskem v okviru kulturnega sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo ter na protestnem shodu Kladivo v Železni Kapli. Bila je tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Vsega skupaj so jo doslej uprizorili petdesetkrat. | |||
Podobnih pohval je bila deležna tudi večerna predstava Danes ali Apokalipsa v režiji Iztoka Alidiča, ki je bila najboljša na področnem srečanju v Domžalah, uspešna na republiškem tekmovanju v Celju (z dvema predstavama tod uspe sodelovati le redko gledališče), predstavljena je bila na seminarju za režijo v Radencih kot študijski prikaz, gostovala na festivalu Dnevi bratstva v Prizrenu. | |||
V tej gledališki sezoni je eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto že septembra postavilo novo uprizoritev, in sicer absurdno dramo Karel ter kot nadaljevanje Seliškarjevo generacijsko izpoved Tanki so na meji. Predstava je v režiji Iztoka Alidiča in igri Kondija Pižorna doživela ugodne kritike. Konec tedna bo sodelovala na srečanju slovenskih igralcev v monodramah in komornih gledaliških igrah, gostovala pa bo tudi na fakulteti za slovanske jezike v | |||
Gradcu. | |||
Trenutno ima Gledališče čez cesto v delu krstno izvedbo mladinske igrice Fallade in Alidiča Peter Momljač, katere premiera bo za Novo leto. V sodelovanju z Loškim odrom bodo pripravili Žmavčevo dramo Podstrešje v režiji Bojana Regouca. Študirajo pa še Jesihovo Afriko, v kateri bo nastopil celotni 24-članski ansambel. Premiera bo predvidoma marca. | |||
V eksperimentalni skupini Gledališče čez cesto predstavlja jedro kakšnih deset stalnih ljubiteljev, druge vabijo k predstavam občasno. Večina jih sodeluje tudi v Prešernovem gledališču, tako da je edini „boj“ med obema hišama „boj“ za igralce. V Gledališču čez cesto vsi lahko napredujejo, če se izkažejo. | |||
Po novih postavitvah visi nad njimi kot oster meč bojazen, da ne bi bili slabši kot pri prešnjih ugodno ocenjenih predstavah, kajti to bi pomenilo korak nazaj, oziroma, da je z njimi nekaj narobe. Tudi zato ne marajo utirjenosti, zaprtosti, vedo, da jim bodo le sveže sile ohranjale mladostno zagnanost in ustvarjalnost. | |||
'''Helena Jelovčan, Gorenjski glas, 8. december 1985''' | |||
Redakcija: 17:59, 19. junij 2008
- Avtor: Boštjan seliškar
- Leto nastanka: 1985
- Žanr: Monodrama
- Krstna uprizoritev: 19.09.1985, r. Iztok Alidič, Gledališče čez cesto, Kranj (Delavski dom)
Vsebina
Zasedba
- Kondi Pižorn v vlogi prestrašenega disidenta
- Režija in priredba besedila:Iztok Alidič
- Dramaturg: Marijan Pušavec
- Svetlobni designer: Boris Zaletel
Mnenja in kritike
Članki
Eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto žanje nenadejane uspehe.
Tri leta so mimo, kar je peščica kranjskih častilcev Talije ustanovila Gledališče čez cesto. Gledališče, ki išče nova besedila, nove postavitvene prijeme, ki poskuša, študira, ki je nekakšna alternative klasičnemu gledališču. Na nov, živ način, običajno z malo scene in maloštevilno igralsko zasedbo, uprizarja komorne igre s prizvokom absurda, paradoksa ali drame.
In, glej, gledalec, najsi bo otrok ali odrasel, sprejema, soustvarja, razmišlja, podoživlja. Gledalec postaja v bistvu glavni junak predstave. Kajti predstava Gledališča čez cesto ni eksperimentalna v grozljivi nerazumljivosti, ki je dostikrat značilna za iščoče predstavitve, ampak zelo razumljiva, življenska, živa, mladostna.
V Gledališču čez cesto so z dosedanjimi odrskimi postavitvami poželi hvalo, ki se ji niti na skrivaj niso upali nadejati. Gostovali so domala v vseh kulturno osveščenih slovenskih krajih in na številnih gledaliških festivalih, srečanjih. Oboji so jih priznali in jim odprli vrata v prihodnost, ki presega lokalne meje. Oglejmo si le par podatkov iz zadnje gledališke sezone.
Zgodba o neprijetnem obisku, ki jo je Iztok Alidič, duhovni vodja Gledališča čez cesto, podobno kot druge spravil v odrski jezik, v tem primeru po Falladinem besedilu, je bila najboljša mladinska predstava na področnem srečanju Naša beseda marca letos v Bohinjski Bistrici, ter nato najboljša tudi na republiškem srečanju v Kočevju, od koder so jo predlagali za srečanje odraslih gledaliških skupin v Celju. Tu je režiserka Jolanda Tičar prejela zlato linhartovo značko za režijo. Kot najboljša mladinska predstava Slovenije v pretekli sezoni je bila Zgodba o neprijetnem obisku predstavljena na republiškem seminarju za režijo v Radencih. Zelo uspešno je sodelovala na evropskem festivalu v avstriji, na Madžarskem v okviru kulturnega sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo ter na protestnem shodu Kladivo v Železni Kapli. Bila je tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Vsega skupaj so jo doslej uprizorili petdesetkrat.
Podobnih pohval je bila deležna tudi večerna predstava Danes ali Apokalipsa v režiji Iztoka Alidiča, ki je bila najboljša na področnem srečanju v Domžalah, uspešna na republiškem tekmovanju v Celju (z dvema predstavama tod uspe sodelovati le redko gledališče), predstavljena je bila na seminarju za režijo v Radencih kot študijski prikaz, gostovala na festivalu Dnevi bratstva v Prizrenu. V tej gledališki sezoni je eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto že septembra postavilo novo uprizoritev, in sicer absurdno dramo Karel ter kot nadaljevanje Seliškarjevo generacijsko izpoved Tanki so na meji. Predstava je v režiji Iztoka Alidiča in igri Kondija Pižorna doživela ugodne kritike. Konec tedna bo sodelovala na srečanju slovenskih igralcev v monodramah in komornih gledaliških igrah, gostovala pa bo tudi na fakulteti za slovanske jezike v Gradcu.
Trenutno ima Gledališče čez cesto v delu krstno izvedbo mladinske igrice Fallade in Alidiča Peter Momljač, katere premiera bo za Novo leto. V sodelovanju z Loškim odrom bodo pripravili Žmavčevo dramo Podstrešje v režiji Bojana Regouca. Študirajo pa še Jesihovo Afriko, v kateri bo nastopil celotni 24-članski ansambel. Premiera bo predvidoma marca.
V eksperimentalni skupini Gledališče čez cesto predstavlja jedro kakšnih deset stalnih ljubiteljev, druge vabijo k predstavam občasno. Večina jih sodeluje tudi v Prešernovem gledališču, tako da je edini „boj“ med obema hišama „boj“ za igralce. V Gledališču čez cesto vsi lahko napredujejo, če se izkažejo. Po novih postavitvah visi nad njimi kot oster meč bojazen, da ne bi bili slabši kot pri prešnjih ugodno ocenjenih predstavah, kajti to bi pomenilo korak nazaj, oziroma, da je z njimi nekaj narobe. Tudi zato ne marajo utirjenosti, zaprtosti, vedo, da jim bodo le sveže sile ohranjale mladostno zagnanost in ustvarjalnost.
Helena Jelovčan, Gorenjski glas, 8. december 1985