Oton Župančič: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Kategorija:Ustvarjalci|Župančič, Oton]] | |||
[[Kategorija:Dramatika|Župančič, Oton]] | [[Kategorija:Dramatika|Župančič, Oton]] | ||
[[Kategorija:Avtorji|Župančič, Oton]] | [[Kategorija:Avtorji|Župančič, Oton]] | ||
==Življenjepis== | |||
Pesnik, dramatik, esejist, gledališčnik, prevajalec Oton Župančič se je rodil v Vinici, 23. januarja 1878. Študij zgodovine in zemljepisa na dunajski Filozofski fakulteti je absolviral leta 1900. Potem je bival v Parizu, na Dunaju in bil domači učitelj v Nemčiji ter se leta 1910 vrnil v Ljubljano. Leta 1920 se je zaposlil v [[SNG Drama Ljubljana|Narodnem gledališču]] v Ljubljani, kjer je bil dramaturg, glavni tajnik, med leti 1928 in 1941 pa tudi upravnik. Pred drugo svetovno vojno je bil tudi predsednik Društva slovenskih književnikov ter prvi predsednik društva PEN in Francoskega inštituta. Med vojno je sodeloval z OF in v ilegalnem tisku objavljal pesmi upora. Po vojni je postal upravnik Zavoda za kulturo slovenskega jezika pri Akademiji znanosti in umetnosti. V slovensko zavest se je vpisal predvsem kot plodovit pesnik za odrasle in mladino, dramatik, esejist ter prevajalec Shakespearjevih dram. Umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani. | |||
==Dramska besedila== | ==Dramska besedila== | ||
* ''[[Noč na verne duše]]'' | * ''[[Noč na verne duše]]'' | ||
* ''[[Iz nenapisane komedije]]'' | * ''[[Iz nenapisane komedije]]'' | ||
Redakcija: 14:55, 7. november 2013
Življenjepis
Pesnik, dramatik, esejist, gledališčnik, prevajalec Oton Župančič se je rodil v Vinici, 23. januarja 1878. Študij zgodovine in zemljepisa na dunajski Filozofski fakulteti je absolviral leta 1900. Potem je bival v Parizu, na Dunaju in bil domači učitelj v Nemčiji ter se leta 1910 vrnil v Ljubljano. Leta 1920 se je zaposlil v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer je bil dramaturg, glavni tajnik, med leti 1928 in 1941 pa tudi upravnik. Pred drugo svetovno vojno je bil tudi predsednik Društva slovenskih književnikov ter prvi predsednik društva PEN in Francoskega inštituta. Med vojno je sodeloval z OF in v ilegalnem tisku objavljal pesmi upora. Po vojni je postal upravnik Zavoda za kulturo slovenskega jezika pri Akademiji znanosti in umetnosti. V slovensko zavest se je vpisal predvsem kot plodovit pesnik za odrasle in mladino, dramatik, esejist ter prevajalec Shakespearjevih dram. Umrl je 11. junija 1949 v Ljubljani.