Vladimir Skrbinšek: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Skrbinšek, Vladimir]] | [[Kategorija:Igralci in animatorji|Skrbinšek, Vladimir]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom [[Rade Pregarc|Rada Pregarca]], režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v [[SNG Maribor|mariborsko gledališče]] in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne. Po nemški zasedbi Maribora je odšel v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljansko Dramo]], kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v [[MGL]]. Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral. Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu. Za svoje delo je leta 1971 prejel [[Borštnikov prstan]]. Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani. | |||
==Vloge v gledališču== | ==Vloge v gledališču== | ||
==Vloge na radiu== | ==Vloge na radiu== | ||
Redakcija: 18:18, 5. oktober 2013
Življenjepis
Igralec in režiser Vladimir Skrbinšek se je rodil v Ljubljani, 2. oktobra 1902. Študiral je na Tehnični fakulteti v Ljubljani, nato pa se zaposlil pri železnici. Kot član potujoče igralske družine je nastopal po Jugoslaviji, se leta 1925 ustalil v Splitu in pod vodstvom Rada Pregarca, režiserja splitskega Narodnega gledališča za Dalmacijo, dosegel prva umetniška vrhunca v igralskem razvoju z vlogama Gregersa Werleja (H. Ibsen, Divja raca) in Ivolgina (F. M. Dostojevski-B. V. Putjata, Idiot). Leta 1927 je s Pregarcem prišel v mariborsko gledališče in tam igral (razen med leti 1935 in 1938, ko je igral v Skopju) do druge svetovne vojne. Po nemški zasedbi Maribora je odšel v ljubljansko Dramo, kjer je ustvaril več vrhunskih vlog, se za tri leta vrnil v Maribor kot igralec in režiser, po letu 1960 pa igral in režiral tudi v MGL. Veljal je za mojstrskega igralca, ki je vloge nadzoroval z razumom in iz natančno razčlenjenih literarnih predlog ustvarjal razgibane, poglobljene, trdne odrske podobe ter se približal kritičnemu realizmu in moderni igri. Nastopal je tudi v operetah in operah in jih sam tudi režiral. Pogosto je režiral Shawova dela in v njih igral glavne vloge, režiral pa tudi drame slovenskih dramatikov. V Mariboru je imel pred drugo svetovno vojno tudi dramsko šolo, kasneje je vodil tudi igralsko družino na Radiu Ljubljana ter prepričljivo poustvarjal vloge v radijskih in TV-igrah in sodeloval pri filmu. Za svoje delo je leta 1971 prejel Borštnikov prstan. Umrl je 1. 9. 1987 v Ljubljani.
Vloge v gledališču
Vloge na radiu
Vloge na filmu in TV
- 1979 Saje; Krč, r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
- 1964 Dahling; Zarota, r. Franci Križaj, Viba film Ljubljana
- 1963 Karničnik; Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
- 1961 Brglez; Družinski dnevnik, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
- 1961 Poročnik SS; Balada o trobenti in oblaku, r. France Štiglic, Triglav film Ljubljana
- 1953 Tine pl. Mali; Jara gospoda, r. Bojan Stupica, Triglav film Ljubljana
- 1952 Trinkhaus; Svet na Kajžarju, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
- 1951 Schmiedke; Trst, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
Režije
- 1983 George Bernard Shaw Pigmalion, MGL
Nagrade
Literatura
- Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994