Janko Rakuša: Razlika med redakcijama
m (→Življenjepis) |
|||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
(Mihalovci, 15. maj 1901–10. februar 1945, Zagreb, Remetinec) | (Mihalovci, 15. maj 1901–10. februar 1945, Zagreb, Remetinec) | ||
Igralec Janko Rakuša je začel po končani gimnaziji leta 1919 nastopati v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], sočasno pa je obiskoval dramsko šolo konservatorija. Zaradi uspešnega nadomeščanja Osipa Šesta v vlogi romarja Luke v drami Gorkega Na dnu je bil 1920 redno sprejet v ansambel, a že v naslednji sezoni odpuščen, ker je z [[Rade Pregarc|Radom Pregarcem]] sodeloval pri organizaciji gledališke stavke zaradi nastavitve ruske emigrantske skupine. Med leti 1921 in 1934 je nastopal v skoraj vseh jugoslovanskih gledališčih (Sarajevo, Osijek, Split, Skopje, Maribor, Beograd). Ves čas vojne je bil povezan z NOB, konec leta 1944 aretiran in po nekaj tednih obešen kot talec. | Igralec Janko Rakuša je začel po končani gimnaziji leta 1919 nastopati v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], sočasno pa je obiskoval dramsko šolo konservatorija. Zaradi uspešnega nadomeščanja Osipa Šesta v vlogi '''romarja Luke''' v drami Gorkega ''Na dnu'' je bil 1920 redno sprejet v ansambel, a že v naslednji sezoni odpuščen, ker je z [[Rade Pregarc|Radom Pregarcem]] sodeloval pri organizaciji gledališke stavke zaradi nastavitve ruske emigrantske skupine. Med leti 1921 in 1934 je nastopal v skoraj vseh jugoslovanskih gledališčih (Sarajevo, Osijek, Split, Skopje, Maribor, Beograd). Ves čas vojne je bil povezan z NOB, konec leta 1944 aretiran in po nekaj tednih obešen kot talec. | ||
Redakcija: 21:12, 6. oktober 2013
Življenjepis
(Mihalovci, 15. maj 1901–10. februar 1945, Zagreb, Remetinec)
Igralec Janko Rakuša je začel po končani gimnaziji leta 1919 nastopati v ljubljanski Drami, sočasno pa je obiskoval dramsko šolo konservatorija. Zaradi uspešnega nadomeščanja Osipa Šesta v vlogi romarja Luke v drami Gorkega Na dnu je bil 1920 redno sprejet v ansambel, a že v naslednji sezoni odpuščen, ker je z Radom Pregarcem sodeloval pri organizaciji gledališke stavke zaradi nastavitve ruske emigrantske skupine. Med leti 1921 in 1934 je nastopal v skoraj vseh jugoslovanskih gledališčih (Sarajevo, Osijek, Split, Skopje, Maribor, Beograd). Ves čas vojne je bil povezan z NOB, konec leta 1944 aretiran in po nekaj tednih obešen kot talec.