Pino Mlakar: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: Mlakar, Pino Mlakar, Pino Mlakar, Pino Kategorija:Mentorji in učitelji|Mlakar...) |
|||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. | Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu. nekaj baletov sta postavila tudi ločeno. | ||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008. | ||
Redakcija: 12:41, 15. oktober 2013
Življenjepis
Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo Pio, s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v ljubljanskem Baletu med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski AGRFT in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v Loku (Žena, Mož), Vragu na vasi (Jela, Mirko) in Srednjeveški ljubezni (Kneginja, Knez) F. Lhotke, Legendi o Jožefu (Putifarjeva žena, Jožef) R. Straussa, Prometejevih bitjih (Bitji) L. van Beethovna, Igri kart (Srčna dama, Joker) I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil Lhotkov Lok, ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film Ples čarovnic B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom Unsterblicher Theatertanz I–II in napisala strokovno delo Ples kot umetnost in gledališče, Pino sam pa je objavil še spomine Srečne zgodbe bolečina. Za svoje delo sta skupaj prejela tri Prešernove nagrade, leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu. nekaj baletov sta postavila tudi ločeno.
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.