Silvan Omerzu: Razlika med redakcijama
| Vrstica 57: | Vrstica 57: | ||
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ko-%C5%BEeli-%C4%8Dlovek-prese%C4%8Di-samega-sebe Ko želi človek preseči samega sebe - www.sigledal.org, 14.12.2010] | *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ko-%C5%BEeli-%C4%8Dlovek-prese%C4%8Di-samega-sebe Ko želi človek preseči samega sebe - www.sigledal.org, 14.12.2010] | ||
*[https://www.dnevnik.si/1042711438/kultura/oder/-silvan-omerzu-tisto-kar-se-ne-vidi-se-vseeno-cuti Silvan Omerzu: Tisto, kar se ne vidi, se vseeno čuti - www.dnevnik.si, 18.04.2015] | *[https://www.dnevnik.si/1042711438/kultura/oder/-silvan-omerzu-tisto-kar-se-ne-vidi-se-vseeno-cuti Silvan Omerzu: Tisto, kar se ne vidi, se vseeno čuti - www.dnevnik.si, 18.04.2015] | ||
*[http://www.pogledi.si/ljudje/v-bistvu-smo-ljudje-kot-avtomati V bistvu smo ljudje kot avtomati - www.pogledi.si, 22.05.2015] | |||
Redakcija: 10:53, 22. maj 2015
Življenjepis
Silvan Omerzu je slovenski režiser, slikar in lutkovni umetnik, rojen 1955 v Brestanici. Po študiju na Pedagoški akademiji v Ljubljani začel delati v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nato je leta 1983 prejel štipendijo za študijsko bivanje v Pragi, kjer je končal specializacijo iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk. Po vrnitvi v Ljubljano je svojo avtorsko poetiko, namenjeno odraslemu občinstvu, najizraziteje uresničeval v gledališču Konj, ki ga je ustanovil skupaj z režiserjem Janom Zakonjškom. Že z njuno prvo predstavo Napravite mi zanj krsto sta leta 1993 osupnila slovensko javnost in gledališče si je pridobilo svoje zvesto občinstvo. Istega leta se je odločil prekiniti desetletno zaposlitev v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in postal svobodni umetnik. Še vedno je sam ali v okviru Gledališča Konj sodeloval z LGL-om, pa tudi z Gledališčem Glej, Cankarjevim domom in Slovenskim mladinskim gledališčem.
Njegove prve predstave z Gledališčem Konj so bile dionizično razvratne, v njih so se združevale plemenitost in prostaštvo, tradicija in sodobnost, vedno polne črnega, obešenjaškega in obscenega humorja. Predstave so gostovale na mnogih mednarodnih festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Češki, Franciji, Avstriji, Belgiji, Bosni in ZDA.
V letih od 1994 do 1996 je redno sodeloval z osrednjim lutkovnim gledališčem Minor v Pragi. Poučeval je na Gledališki in lutkovni šoli v Ljubljani ter likovno urejal revijo Lutka. Kmalu pa so ga pričele zanimati še druge stvari, ukvarjati se je začel s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, keramiko in oblikovanjem plakatov ter eksperimentirati z materiali, od lesa, prediva, do kovine.
Po letu 2000 so v trilogiji Zbogom, princ po motivih flamskega dramatika in mistika Michela de Ghelderoda, Peskar in Svetnik Krespel po motivih Hoffmannovih grozljivih zgodb, lutke postale prefinjene asketske figure, ki pripovedujejo o smislu življenja, smrti, božanski popolnosti in bistvu umetnosti. Od takrat so za njegove predstave značilna asketska, a plemenita likovna podoba, minimalizem pri animaciji lutk in usodnost dogodkov, v katere junake žene njihovo srce. Pogosto so lutke črno-belo ali sivo-bele barve z razpotegnjenimi rdečimi ustnicami, bolščečimi očmi in izrazitimi nosovi.
Omerzu v vsaki novi predstavi svojevrstno prepleta materiale in tehnologije, da vedno znova ustvari sijajen oblikovno-kiparski svet, v katerem se giblje neka prvinska energija. Poleg lutk, izbire besedila in režije, izdela tudi celotno likovno zasnovo odra ter na njem združi vse mogoče scenske, likovne in gledališke elemente. Tako lahko njegove minimalistične lutke s podobnimi gibi in premiki ustvarjajo tiho univerzalnost ter pripovedujejo zgodbe o življenju in smrti. S svojim umetniškim delom Omerzu odpira vprašanja o (navidezni) vodljivosti lutke, razmerju med lutkarjem in lutko, zahteva ponoven premislek o likovni dramaturgiji in intenzivnosti animacije lutk.
Mednarodno priznan likovni umetnik in lutkar je imel tudi številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Za svoje delo v gledališču je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada (2006).
Video
Prepovedane ljubezni, r. Silvan Omerzu, Lutkovno gledališče Ljubljana, premiera: 29. maj 2009
Režije
- 2000 Oltarček Dona Cristobala, Gledališče Konj
- 1998 Kralj Ubu, Gledališče Konj
- 1995 Don Juan, Gledališče Konj
- 1993 Napravite mi zanj krsto, Gledališče Konj
Dramaturgije
Scenografije
Pomembnejše razstave
- 2006 Solze, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
- 2007 Solze, Ljubljanski grad, Galerija Kazemate
- 2007 Solze, La Bellone, Bruselj
- 2008 Ne – gib: poslušati z očmi, Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična
- 2008 Avtomati: gledališče smrti, Kibela, Maribor
- 2008 Lutke, Galerija Manzana 1, Santa Cruz, Bolivija
Nagrade
- 2013 Nagrada 7. bienala Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2013 za najboljšo režijo (Salto mortale, LGMB in Ti loviš!, LGL)
- 2006 nagrada Prešernovega sklada (za trilogijo Misterij življenja in smrti s predstavami Zbogom princ (2001), Peskar (2003) in Svetnik Krespel (2004))
- 2008 nagrada mali princ na festivalu Lutke (Hiša Marije pomočnice)
- 2010 nagrada na 15. mednarodnem lutkovnem festivalu za odrasle v Peču na Madžarskem, 43. mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč PIF (Pupeteatra Internacia Festivalo) v Zagrebu, 6. mednarodnem festivalu lutkovnih predstav za odrasle Pierrot (Prepovedane ljubezni)