Jurij Souček: Razlika med redakcijama

Vrstica 24: Vrstica 24:
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jurij-soucek-sem-eden-redkih-igralcev-ki-sem-ostal-zvest-ljubljanski-drami Jurij Souček: Sem eden redkih igralcev, ki sem ostal zvest ljubljanski Drami - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/jurij-soucek-sem-eden-redkih-igralcev-ki-sem-ostal-zvest-ljubljanski-drami Jurij Souček: Sem eden redkih igralcev, ki sem ostal zvest ljubljanski Drami - www.sigledal.org]
*[http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana-1970-2014 E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]

Redakcija: 13:01, 15. oktober 2015

Življenjepis

Igralec Jurij Souček se je rodil v Ljubljani, 5. aprila 1929. Po diplomi na igralski akademiji v Ljubljani leta 1953 se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim postankom v svoboden poklic, do svoje upokojitve leta 1989. V svoji igralski karieri je ustvaril več kot 150 vlog in obveljal za izrazito karakternega igralca, ki so mu od vsega začetka najbolj ustrezali ostreje izrisani dramski tipi. Uveljavil pa se je tudi kot režiser ter igral v več slovenskih filmih, oblikoval je več kot 500 radijskih vlog ter nastopal tudi v TV-igrah ter oddajah za otroke. Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov prstan.


O sebi je s kančkom ironije znal povedati, da je »bil prvak drugih zasedb«. Med njegovimi gledališkimi kreacijami prevladujejo karakterni liki, pogosto t. i. negativci, ki jih je ustvaril kot »govorne, znamenito izostrene in logične interpretacije … Kot iskalec in raziskovalec je izumil svoj, individualno razviden in - zlasti ob soigri z Dušo Počkaj - za slovensko igralsko omiko nov način odrske interpretacije. Postal je prvak nekonvencionalne, moderne dramske igre« (Dušan Moravec, Vasja Predan, Sto slovenskih dramskih umetnikov, Prešernova družba, 2001) in se s tem zavestno odmaknil od ustaljenih, prevladujočih modelov igre oziroma od tipa t. i. reproduktivnega igralca ter ustvaril med drugim vloge: Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju, Profesor v Ionescovi Učni uri … Zlasti najmlajši televizijski gledalci pa so si ga zapomnili po priljubljenih risankah, kot sta Palček Smuk ter mali in veliki pujs Pipi in Melkijad, ki bi nam bili brez njegovega glasu tuji .

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

Režije v gledališču

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Slovenski gledališki inštitut

Zunanje povezave