Edvard Dežman: Razlika med redakcijama
| Vrstica 29: | Vrstica 29: | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
* 2021, Glazerjeva nagrada za življenjsko delo na področju baletne umetnosti | * 2021, Glazerjeva nagrada za življenjsko delo na področju baletne umetnosti | ||
* 2004, Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, DBUS | |||
* 2003, Listina Dr. Romana Klasinca za pomembne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, Srednja glasbena in baletna šola Maribor | |||
* 2002, Priznanje in iskrena zahvala župana Mestne občine Maribor za uspešno delo z mladimi | |||
* 1999, Priznanje za dolgoletno delovanje v korist slovenske baletne umetnosti ob 80. obletnici slovenskega baleta, DBUS | |||
==Viri in literatura== | ==Viri in literatura== | ||
Redakcija: 11:13, 11. marec 2021
Življenjepis
Edvard Dežman se je rodil v Selnici ob Dravi, 21. marca 1944. Končal je Srednjo baletno šolo v Ljubljani. Leta 1966 je postal član ljubljanskega Baleta, med leti 1971 in 1990 pa je bil solist mariborskega Baleta, kjer je z velikim tehničnim znanjem in osebnim šarmom oblikoval številne vloge (Mercutio v Romeu in Juliji S. S. Prokofjeva, Franc v Coppélii L. Delibesa, James v La Sylphyde H. Löwenskjolda, Albrecht v Giselle A.-C. Adama, Nurali v Bahčisarajski fontani B. Asafjeva, Prvi toreador v Don Kihotu L. Minkusa) ter tudi koreografiral za dramske in operne predstave.
Poleg poletnega šolanja v Franciji – Cannesu, kjer je specializiral klasični balet pri različnih baletnih mojstrih, je študiral tudi na Leningrajskem koreografskem akademskem učilišču (študij pedagogike in metodike klasičnega baleta, karakternih plesov, stilnih plesov in duetnega plesa), kjer je diplomiral leta 1985 v razredu Irine Trafimove in si pridobil naziv baletnega pedagoga.
Po letu 1985 je bil vodja mariborskega Baleta, od leta 1971 pa je tudi poučeval na mariborski srednji baletni šoli. V letih 1988/89 so ga kot gosta pedagoga povabili v Maastricht na Nizozemskem na baletno šolo Rijkshogeschool, kjer je koreografiral Štiri letne čase Aleksandra Glazunova in na Akademijo za igralsko umetnost Toneelacademie, kjer je predaval gib študentom dramske igre. V sezonah 1994/95 in 1995/96 pa je bil umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, kjer je pripravil balete Matiček se ženi, Don Kihot, baletni večer Toer Van Scayka, Giselle in obnovitveno predstavo Hrestač.
Za svoje delo je leta 2004 prejel Nagrado Lydie Wisiak. Edi Dežman je v plesni karieri odplesal preko 45 solističnih vlog.
Vloge
Koreografije
- 1992, Fest In Hellbrunn, Salzburg
Offenbach TROMB’ – AL – CAZAR
- 1988, Glazunov BALETNI VEČER
- 1988 Hercigonja HLAPEC JERNEJ
- 1986, Rossini SEVILJSKI BRIVEC
- 1985, Lipovšek DRUGA SUITA ZA GODALA
- 1972, Donizetti LJUBAVNI NAPOJ
- 1972, Brecht ŽIVLJENJE GALILEA Drama
- 1971-2003 Produkcije Baletne šole Maribor in Plesne izbe Maribor
Nagrade
- 2021, Glazerjeva nagrada za življenjsko delo na področju baletne umetnosti
- 2004, Nagrada Lydie Wisiakove za življenjsko delo, DBUS
- 2003, Listina Dr. Romana Klasinca za pomembne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, Srednja glasbena in baletna šola Maribor
- 2002, Priznanje in iskrena zahvala župana Mestne občine Maribor za uspešno delo z mladimi
- 1999, Priznanje za dolgoletno delovanje v korist slovenske baletne umetnosti ob 80. obletnici slovenskega baleta, DBUS
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Društvo baletnih umetnikov Slovenije