Peter Kopač

Življenjepis

Skladatelj Peter Kopač (1949) je diplomiral iz kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu in Urošu Kreku. Skladateljev opus posega predvsem na področje komorne in solistične glasbe, zadnjih nekaj let pa ustvarja tudi za simfonični orkester. Peter Kopač na svoji ustvarjalni poti išče nove izrazne možnosti, vendar z že preizkušenim asketsko izbranim zvočnim materialom od pentatonike, kromatične in celotonske lestvice do arhaičnih modusov in z modificiranimi ustaljenimi oblikami, kot je sonatna ali pa variacijska. Njegova dela so izvajana po Evropi (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Avstrija, Švica, Italija, Belgija, Nizozemska, Slovaška, Velika Britanija, Litva), v ZDA (Phoenix, Las Vegas, Seattle, Iowa, Washington D.C., Albuquerque), v Braziliji (Rio de Janeiro), Kitajski (Peking), Rusiji (Moskva) in Iranu (Teheran). Večno jih je tiskalo Društvo slovenskih skladateljev, kjer sta izšli tudi dve samostojni plošči njegovih del, tretja zgoščenka s pretežno klavirskimi deli je tik pred izidom, arhivsko pa je skoraj vsa dela posnela RTV Slovenija.

Peter Kopač je bil večino časa zaposlen na Glasbeni šoli Škofja Loka, kjer si je ustvaril tudi svoj dom. Sprva se je zaposlil kot profesor klavirja, korepetitor in knjižničar, pozneje pa je postal ravnatelj šole, kar je ostal do upokojitve leta 2018. Z velikim veseljem je nekaj časa (1996–2003) poučeval tudi predmet glasbeni stavek na takratni Srednji glasbeni šoli v Celju. Skladatelj se dejavno udejstvuje v svojem društvu DSS kot član upravnega odbora, glavni urednik edicij DSS, v letih 2007 do 2017 pa tudi kot umetniški vodja komornih noči DSS. Ob skladateljevi sedemdesetletnici so ga počastili s koncertom njegovih komornih del na rodnih Jesenicah in v Škofji Loki z uglednimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki. V zadnjih letih veliko ustvarja zlasti za orkester: Koncert za orgle in orkester (2019), Simfonija (2021).

Avtorska glasba

• 2024; Peter Kopač in Milan Dekleva Heloiza in Abelard, Cankarjev dom

Viri in literatura

• Cankarjev dom