Več: Razlika med redakcijama

Vrstica 4: Vrstica 4:
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.
Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer.
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.
Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.
===Osebe===
Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu.
Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.
Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.
Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.

Redakcija: 11:35, 14. junij 2007

Vsebina

Čas in prostor

Dogajanje se odvija v dnevni sobi v Lucijini in Matjaževi hiši, in sicer se začne zvečer. Po eni strani tekst upošteva vse tri dramske enotnosti – enotnost kraja, časa in dejanja. Vendar moramo biti tu pozorni še na drugo možno interpretacijo, na katero je opozorila tudi sama avtorica. V paratekstu je za čas določen samo začetek dramskega dogajanja – zvečer, nikjer pa ne izvemo, koliko časa traja. Torej obstaja možnost, da je čas enak odrskemu času, lahko pa traja tudi v letih. Leon bi lahko k Luciji hodil vsak večer v dolgem obdobju. Prizori si sledijo po neki logiki, vendar ni nujno, da se med njimi ničesar ne zgodi. Po tej interpretaciji je torej pravilo treh enotnosti kršeno.

Osebe

Lucija: je 35-letna učiteljica, vendar ne izvemo, kje in kaj uči. Leon je njen mrtvi brat dvojček. Njuni starši so umrli na njun sedemnajsti rojstni dan. Teta Berta ju je hotela vzeti k sebi, vendar se ji je Lucija uprla in tako sta živela sama v stanovanju staršev. Bila sta zelo navezana drug na drugega. Vsa leta skupnega življenja sta bila zelo aktivna na področju sociale in politike, zlasti Lucija je bila tista, ki se je zavzemala za pravico. Izmislila si je celo zaobljubo; z Leonom sta s krvjo zaprisegla, da bosta vedno ščitila zlorabljane in zapostavljane. Pri petindvajsetih je Leon napravil samomor. Tudi Lucija si je zaradi potrtosti hotela odvzeti življenje, vendar jo je rešila teta Berta. Kako leto po Leonovi smrti je spoznala Matjaža in se z njim poročila. V njem je našla tolažbo za Leonovo smrt, vendar pa se je sedaj precej spremenila. Nekdanja upornica in borka za človekove pravice je sedaj postala pohlevna in ubogljiva punčka, ki se brez ugovarjanja pušča voditi Matjažu.

Leon: Lucijin brat dvojček, ki je mrtev že devet let. Napravil je samomor, kar je močno prizadelo Lucijo, saj sta si bila zelo blizu. Bil je pod njenim močnim vplivom; vedno je obveljala njena beseda, pa tudi sicer ji je hotel ustreči. Ravno zaradi tega močnega vpliva nanj in njeni odločnosti, sedaj ne more verjeti, da se je tako spremenila. Očita ji, da se pusti manipulirati možu Matjažu, ki spada v tisto skupino ljudi, ki jih je nekoč prezirala.

Matjaž Mlinar: pisatelj v petdesetih letih. Je ločen in ima 26-letno hčer. Lucija je pisala dnevnik o sebi in Leonu in ga pokazala Matjažu. Ker mu je bilo pisanje všeč, jo je nagovarjal, da bi vse še nekoliko dodelala in izdala kot roman. Luciji ni bilo do knjige, vendar je Matjaž še vedno vztrajal, češ da je škoda, da bi tako dobro gradivo ostalo v predalu. Zaradi tega mu je Lucija popustila in mu dovolila, da je izdal roman pod naslovom Več.

Lucija je edina, ki uporablja imena. Leon ne uporablja njenega pravega imena – kliče jo Lučka, Matjaža pa kliče »stari«. Matjaž Leona ne pokliče niti enkrat v celotnem dramskem tekstu, Lucijo pa ves čas naslavlja z »lubica«. Lucija dobi ime šele v zadnjem prizoru, ko jo Matjaž pokliče po imenu.