Primož Vresnik: Razlika med redakcijama

mBrez povzetka urejanja
(ni razlike)

Redakcija: 11:44, 16. avgust 2010

Življenjepis

Primož Vresnik, roj.1968, deluje predvsem kot režiser amaterskih gledaliških predstav, dramatik in gledališki teoretik. Z režijo Goldonijeve Krčmarice Mirandoline si je leta 1988 utrl pot v svet amaterskega gledališča in to v Lovrencu na Pohorju. Dve leti kasneje (1990) je nadaljeval z amatersko režijo v istem kraju s pesnitvijo Zimska pravljica Heinricha Heineja. V Narodnem domu v Mariboru je skupaj z Matjažem Latinom leta 1994 postavil dramsko delo za otroke Kužek Bavcek in riba Anica, pri čemer je Vresnik prispeval besedilo, Latin pa je igro režiral. Sodelovanje se je nadaljevalo leta 1999 s postavitvijo obsežne enodejanke Preizkus znanja v Narodnem gledališču Maribor. Dramaturgijo predstave je prevzel Vili Ravnjak.

Med leti 1995 in 1999 je režiral kar nekaj amaterskih gledaliških predstav, na Gimnaziji Šentvid se je lotil drame Toneta Partljiča Tolmun in kamen( 1995 ), če izpostavimo osrednjo režijo. V predstavi Indoevropiana (1998) pa je nastopil takrat dijak Akira Hasegawa. Po letu 2000 se je Vresnik posvetil radijskim igram in dramam. Že leta 1992 je opozoril nase s kratko radijsko igro Mojster Eckhart sobratom v režiji Aleša Jana, ki je leta 2000 ponovno režiral njegovo celovečerno radijsko igro Kačji virus.

Vresnik se leta 2002 vrača z amatersko režijo Srečni kraljevič Oskarja Wilda, v scenografiji Stanislava Kinka. Dramatizirano delo nove romantike je uprizorjeno v dvorani Kreatorij v Dijaškem domu Ivana Cankarja. V letu 2006 zamenja vlogo režiserja z vlogo igralca, društvo MIK v Črnučah pri Ljubljani mu ponudi dve stranski vlogi: vlogo starega Hamleta in grobarja v Shakespearovem Hamletu v režiji Akire Hasegawe. Od dram in scenarijev velja omeniti dramsko trilogijo Hamurabijev zakonik. Tretji del Hamurabijevega zakonika je bil uprizorjen v Dijaškem domu Novo Mesto leta 2006. V reviji Iskanja je objavljene precej novejše Vresnikove dramatike, velja omeniti Zlati fazanov nektar, scenarij za prireditev v dijaškem domu je napisal skupaj s Stanislavom Kinkom leta 2007. Leta 2008 je v reviji Iskanja objavljena drama Povratnik z volčjim potnim listom, gotska drama s pravoslavnim vzdušjem odpira temo nadnaravnega in naravnega. V letu 2009 mu revija Vpogled v Žalcu objavi dramo Zadnji dan Fritza Langa v Berlinu. Obsežna drama, epsko naravnana, odpira izsek iz življenja nemškega filmskega režiserja, ko ta zaradi nacistov zapušča mesto svojega filmskega ustvarjanja Berlin. Dramo so bralno uprizorili meseca maja tega leta, v Žalcu, ob predstavitvi osme številke revije Vpogled.

Zasluge pri nastajanju Vresnikove dramatike imajo tudi njegovi najožji strokovni sodelavci - Ana Toič, ki skrbi za jezikovni pregled njegovih tekstov in mu svetuje pri celostni podobi posameznih dram, Rajmund Krivec, ki je zaslužen za verodostojnost fizikalnih vsebin v njegovem dramskem pisanju in mu svetuje glede ravnovesja med literaturo in znanostjo in Stanislav Kink, s katerim razvijata nove koncepte in idejne tokove, ki bi utegnili poživiti dramsko kondicijo. Septembra 2009 mu revija Otočje v svoji drugi številki objavi dramo Pljusk svetovne zgodovine v kopalnici. Dramo poganja stripovska logika dogajanja, hilozoistična zavest, da imata tako živa, kakor neživa narava svoj spomin. Drama je na več mestih vodena skozi računalniški jezik. V drami nastopi tudi cesar Franc Jožef. V retrospektivnem prizoru v kopalnici se odzove na sarajevski atentat prestolonaslednika Ferdinanda.

Revija Iskanja mu ob izteku koledarskega leta 2009 objavi že uprizorjeno enodejanko V templju bude Amide. Dramo je napisal skupaj s Stanislavom Kinkom. Drama je postavljena v učni center, v katerem se križajo vzhodnjaško izročilo, stripovska in računalniška virtualnost ter najstniški humor; samo delo pa je prežeto s tankočutno poezijo jezika in dogajanja, kar zaokrožuje poskus združevanja znanosti in umetniškega doživljanja sveta. Meseca maja 2010 mu v jubilejni, deseti številki revije Vpogled objavijo Dramo o Ludwigu Bavarskem. Zgodovinska drama je postavljena v svet tedanje družbene resničnosti in v svet sanj - v nadprostorski in nadčasovni dimenziji. Dramo je dramatik pospremil z obširnimi internetnimi beležkami in zapisi, ki so objavljeni na blogu časopisne hiše Večer, na blogu z naslovom Dramsko pisanje. Prav tako je njegovo dramsko in literarno ustvarjanje dosegljivo na družabni internetni strani GenSpot.

Pomembnejša dramska besedila

Dramski besedili, objavljeni na strani spletne učilnice Zavoda za šolstvo, pod dijaški domovi, pa sta: