Uroš Vagaja: Razlika med redakcijama
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Kategorija:Scenografi|Vagaja, Uroš]] | [[Kategorija:Scenografi|Vagaja, Uroš]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
(30. oktober 1920, Kranj; 5. Julij 1971, Ljubljana) | |||
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. | |||
1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cocta. | |||
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal prijatelju Bojanu Štihu, prvi pa ga je angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezovm Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miran Herzogom in drugimi. | |||
==Scenografije== | ==Scenografije== | ||
==Nagrade== | ==Nagrade== | ||
Redakcija: 07:56, 24. oktober 2011
Življenjepis
(30. oktober 1920, Kranj; 5. Julij 1971, Ljubljana)
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. 1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cocta.
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal prijatelju Bojanu Štihu, prvi pa ga je angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezovm Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miran Herzogom in drugimi.
Scenografije
Nagrade
- 1969 Nagrada Prešernovega sklada za dolgoletno scenografsko delo in za knjižne opreme