Taras Kermauner: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 28: | Vrstica 28: | ||
==[http://izum.izum.si/bibliografije/Y20061111102726-13048.html Bibliografija]== | ==[http://izum.izum.si/bibliografije/Y20061111102726-13048.html Bibliografija]== | ||
==Zunanje povezave== | ==Zunanje povezave== | ||
[http://www.kermauner. | [http://www.kermauner.org/Tsinmem.asp Taras Kermauner] |
Redakcija: 11:33, 18. avgust 2010
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Zajc, Strniša, Smole, Rožanc, Kos, Kozak, Božič, Kovačič, Bibič, Kralj,...Danes se ukvarja z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."
Življenjepis
- (*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s Primožom Kozakom in Dominikom Smoletom, z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
- 1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
- 1955 poroka z Alenko Goljevšček
- 1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec Odra 57, dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo Afero, pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi Zaroti, scenarist kratkih filmov o Edvardu Kocbeku, za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado odklonil.
- 1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
- 1970 tri mesce ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
- 1981 doktoriral iz literarne zgodovine
- 1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
- 1995 za rednega člana SAZU.
- Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.