Olga Gracelj: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3: Vrstica 3:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Nastopati je začela že v času študija, leta 1978 v Angliji, nato pa je kot koncertna pevka nastopala na Danskem in Finskem. Leta 1979 se je vrnila v Ljubljano, kjer je leta 1979 debitirala v operi z vlogo Micaele v Bizetovi operi ''Carmen''. Hkrati je takrat postala tudi solistka ljubljanske Opere.
Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti.


==Vloge==
==Vloge==

Redakcija: 19:26, 12. november 2025


Življenjepis

Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Petje je študirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v Hoffmannovih pripovedkah, Mimi v La Bohéme, Norina v Don Pasqualu, Micaela v Carmen, Marinka v Prodani nevesti, Margareta v Faustu, Violetta v Traviati in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem Gorenjskem slavčku in Julijo v operi Slovo od mladosti Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti Netopir Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v Cosi fan tutte, Donne Elvire v Don Juanu, Grofice v Figarovi svatbi in Pamine v Čarobni piščali. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti.

Vloge

Nagrade

  • Countess of Munster
  • Ralph Vaughan Williams
  • 1985 Nagrada Prešernovega sklada
  • 1992 Župančičeva nagrada

Viri in literatura

Zunanje povezav