Milan Klemenčič
Življenjepis
Oče slovenskega lutkarstva, slikar Milan Klemenčič, ki se je šolal ob romantični tradiciji italijanskega in zlasti nemškega marionetnega gledališča, je svoje domače Malo marionetno gledališče predstavil javnosti leta 1910. Kasneje je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča (1920-1924) – prvega (pol)poklicnega lutkovnega gledališča na Slovenskem, ki je delovalo v Mestnem domu, v zgradbi, kjer danes stanuje tudi LGL. Ustvarjalni vrh pa je Klemenčič dosegel z gledališčem Miniaturne lutke in igro Doktor Faust (1938).
Delo
Po končani prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano, kjer je postal 1919 vodja Slovenskega marionetnega gledališča. Leta 1920 je bila v ljubljanskem Mestnem domu krstna predstava Poccijeve igre Čarobne gosli za katero je Klemenčič naredil načrt za oder, ter zasnoval in izdelal sceno in lutke.
Klemenčič je slikal portrete, marine in krajine v olju in akvarelu; razstavil je 1907 in 1925 v ljubljanskem v Jakopičevem paviljonu, v Trstu 1908–1910 v Circolo artistico in na 1. slovenski umetniški razstavi 1910. Bavil se je z restavriranjem in projektiral gledališke inscenacije: La Gioconda (d'Annunzio) Gorica 1905, za gostovanje E. Duse, La Nave (d'Annunzio) 1910 za gledališče Malibran v Benetkah ter za mnoge primorske podeželske odre. L. 1921/1922 je kot šef opreme v Ljubljanskem narodnem gledališču projektiral inscenacijo za opero Lepa Vida (R. Savina), Vesele žene windsorske, Thais, Tosco, Sen kresne noči, Figarovo svatbo in Judito (Hebbel). Leta 1911 je po vzorcu »Marionettentheater Münchner Künstler« napravil izvirno zasebno marijonetno gledališče v Ajdovščini, z lastnimi lutkami, kostumi in scenerijo. L. 1920 do 1924 je ustvaril in umetniško vodil Slovensko marijonetno gledališče v Ljubljani ter uprizoril igre Poccija, Bendorfa, Novellija, Anne Vertue Gentile, Ivana Laha ter svojega Fausta.
Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je Klemenčič udejstvoval tudi kot fotograf amater. Poleg zanimivih fotografij z motiviko iz Vipavske doline je leta 1907 kot prvi na Slovenskem naredil barvne posnetke.[2]