Slovenski gledališki inštitut
Predstavitev
Slovenski gledališki muzej (SGM) je leta 2012 praznoval 60. obletnico obstoja.
Nahaja se v Stari Ljubljani, na Mestnem trgu 17 (na tem naslovu je nekaj let bival France Prešeren).
Posveča se zbiranju, hranjenju, dokumentiranju, raziskovanju, strokovni obdelavi in predstavljanju gradiva, pomembnega za zgodovino slovenskega gledališča in slovensko kulturno dediščino sploh. Tako opravlja svoje delo na področju varovanja premične kulturne dediščine, povezane s področjem uprizoritvenih umetnosti. To raznoliko področje obsega zgodovino drame, opere ali baleta, lutkovnega gledališča, kot tudi različne vidike ustvarjanja, od scenografsko-kostumografskega vidika do zgodovine gledališke arhitekture ali pomena gledaliških osebnosti.
Oddelki muzeja (Arhiv, Ikonoteka, Knjižnica, Video arhiv in Zvočni arhiv) hranijo zbirke fotografij, gledaliških listov, plakatov, letakov, pisem, rokopisov, knjig, periodike, časopisne, zvočne in video dokumentacije, scenskih in kostumskih osnutkov, (delno tudi) kostumov, maket ter drugega muzealskega gradiva.
Pomemben vidik delovanja Slovenskega gledališkega muzeja je založniška dejavnost; muzej redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in Slovenski gledališki letopis ter monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih, gledališke monografije itd.
Muzej pripravlja razstave (v zadnjem času tudi e-razstave), posvečene bodisi posameznim gledališkim umetnikom ali obdobjem, ob tem pa v prostorih muzeja poteka tudi vrsta prireditev, posvečenih različnim vidikom slovenskega gledališča, njegove teorije in prakse. Zaradi prostorske omejenosti z večjimi razstavami gostuje bodisi v gledališčih, galerijah ali drugih muzejih. SGM pogosto sodeluje v domačih in mednarodnih projektih; najpomembnejši v zadnjih letih je bil triletni projekt TACE (Theatre Architecture in Central Europe / Gledališka arhitektura v Srednji Evropi).
Zgodovina muzeja
Slovenski gledališki muzej je bil ustanovljen 29. novembra 1952.
Njegov prvi direktor Janko Traven je zastavil obsežen cilj zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in zasebne zbirke.
Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec. S sodelavci se je lotil sistematičnega urejanja zbranega gradiva. V Moravčevem obdobju prične izhajati zbirka Dokumenti, periodična publikacija z dokumenti in članki o slovenski gledališki zgodovini. Prav tako je ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967) prvič izšel Repertoar slovenskih gledališč - ta od leta 1994 izhaja letno, pod imenom Slovenski gledališki letopis.
Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil samostojni (sprva dislocirani) filmski muzejski oddelek, ki je dotlej deloval v okviru Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani. Tako se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej.
Po letu 1990, ko se je združena muzejska enota preselila s Cankarjeve ulice 11 v prostore na Mestnem trgu 17, je tudi filmski oddelek naseljeval prostore muzeja.
Naslednja reorganizacija je sledila leta 1996, ob ustanovitvi Slovenske kinoteke kot samostojnega javnega zavoda (pod vodstvom Silvana Furlana), ko se je filmski oddelek muzeja pridružil Kinoteki. Takrat je Vlada Republike Slovenije s posebnim aktom ustanovila samostojni javni zavod Slovenski gledališki muzej.
Direktorji
- Prvi direktor je bil Janko Traven, leta 1962 pa je vodstvo prevzel Dušan Moravec. Sledila sta mu Majda Clemenz (kot v.d.) in Bojan Kavčič. Od leta 1998 je direktor Ivo Svetina.
Posebni članki
Zvočni arhiv Slovenskega gledališkega muzeja, avtorica: Mojca Kreft 
- Ivo Svetina, Rojstvo slovenskega gledališča
- Razstava ob 60. obletnici SGM