Medtem

Zgodba

Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim, da bi preživela, začeta trgovati z iz taborišča prinesenimi stvarmi (prodajata srajco nekim Poljakom) – Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje – Aldu, ki mu je v življenju pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko ), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, nov pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.