Zafrkon

Vsebina

Kabaret Zafrkon je sestavljen iz dveh delov, v njem pa igrata Boris Kobal in Sergej Verč. Kabaret je sestavljen iz devetih skečev, ki zajemajo zgodovino (Osvobajanej Trsta, druga svetovna vojna), aktualne dogodke npr. meja s Hrvaško, ki še vedno ni rešena, probleme na RTV-ju, slovenski jezik, novinarstvo, duhovščino in cerkev kot institucijo, ki je preveč pridobitniška, pa vse do ptičje gripe.

Gre za humor na račun Slovencev, kjer Boris Kobal in Sergej Verč na duhovit način stresata šale. Kabaret je sestavljen v obliki intervjujev, ki jih vodi Sergej Verč, Boris Kobal pa duhovito odgovarja v vlogi nekdanjega partizanskega borca, ki je sodeloval pri osvoboditvi Trsta, in kot najstnik, ki kljub temu, da ga sicer zgodovina zanima, ne ve o njej veliko. Preizkusi se tudi v vlogi pravnika, ki meni, da kar je tvojega, si lahko vzameš brez vprašanja (umetnine v Italiji, ki naj bi pripadale Sloveniji), nato se loti tudi nacionalne televizije, kjer mora vsakdo govoriti brezhibno, morda že kar izumetničeno. Ne gre mimo slovenskega jezika, kjer nastopi kot učen jezikoslovec, ki bo vsem tujkam našel ustrezne slovenske besede in oplemenitil naš jezik. S tem se konča prvi del kabareta.

Drugi del se začne z intervjujem med nekim partizanom in novinarjem. Kobal pogosto posega po zgodovinskih dogodkih druge svetovne vojne, kar se vidi že v komediji Afrika ali Na svoji zemlji. Pogosto uporablja like, kot so partizan, domobranec … Tudi v drugem delu se malo loti RTV-ja, in sicer naročnine, programa, glasbe … Obregne pa se tudi ob katoliško cerkev (intervju med novinarjem in duhovnikom) kot institucijo, kjer marsikaj ni tako kot bi moralo biti. Poudari , da je preveč pridobitniška, s tem, ko zahteva nazaj izgubljeno lastnino (gozdovi, blejski otok). Aktualna je bila tudi ptičja gripa, zato je eden izmed skečev posvečen tudi tej temi, in sicer kot intervju s svetovalcem na Inštitutu za zdravje in preventivo RS. Zaključi pa se zopet s temo druge svetovne vojne, govori o organizaciji TIGR. Pogovor poteka z enim izmed še živečih članov te organizacije.

Če vse skupaj povzamem, skušata Kobal in Verč skozi različne like podati neko sliko slovenskega naroda in njegovih predstavnikov iz različnih področij. V obeh tekstih se pojavlja tržaško narečje, ljubljanščina, veliko italijanskega besedja, v Zafrkonu tudi sleng. Za razumevanje njegovih tekstov moramo poznati kontekst oz. dogajanje v politiki in na drugih področjih.