Gorazd Žilavec
Življenjepis
Čeprav je Gorazd Žilavec (* 1973, Murska Sobota) prve igralske korake kot četrtošolec naredil na odru KUD Štefan Kovač v rodni Murski Soboti, kjer je leta pozneje, po končani srednji šoli v Mariboru pomagal ustanoviti odmevno gledališko skupino Torpedo (vloga v predstavi Metek f čelo mu je leta 1996 prinesla Severjevo nagrado za mladega igralca), je sprva kazalo, da bo postal trener nogometne ekipe ali vsaj profesor telovadbe. Toda ker se je med študijem na Fakulteti za šport v Ljubljani seznanil z improvizacijskim gledališčem, je pomagal ustanoviti gledališko ekipo Improvokatorji in je sodeloval v Impro ligi, je bila odločitev, da postane igralec, skorajda samoumevna.
Jeseni leta 1998 je opravil sprejemne izpite za študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani, v tretjem letniku je za vlogo Edgarja v Shakespearovem Kralju Learu prejel akademijsko nagrado zlatolaska in leta 2004 diplomiral.
Že med študijem je nastopil v predstavah SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega, Mestnega gledališča Ptuj in Gledališča Koper (bil je Vitez v Volilu P. de Marivauxa in Komandir v Naključni smrti nekega terorista D. Foja) ter po letu in pol »svobodnjaštva« septembra leta 2005 postal član Gledališča Koper..
Na odru Gledališča Koper – njegov redni član je ostal vse do konca sezone 2009/10, nato pa v uprizoritvah nastopal kot gost – je do danes odigral več kot trideset vlog v dvaindvajsetih uprizoritvah, občinstvo pa navdušil predvsem s komičnimi vlogami: bil je Rajko v Selmi in Lojzki D. Muck (2006), Leander v Duohtarju pod mus! I. Mlakarja (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2007), Stric Vasko v Gospe ministrici B. Nušića (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2009), Pandolfo v Slugi dveh gospodarjev C. Goldonija (2013), Miha, Saducej in Hrom v Pašjonu I. Mlakarja (Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, 2015) ter številnimi igralskimi premenami v predstavah Don Kihot M. A. Bulgakova (2007), Kralj Lear W. Shakespeara (Gledališče Koper in PG Kranj, 2008) in Da, gopod! G. Žilavca, A. Toman, R. Matka, N. Pop Tasiča in V. Tauferja (2010).
Ob delu v institucionalnih gledališčih Gorazd Žilavec vseskozi ostaja zapisan »ulici«. Kot član skupin uličnega gledališča Teater Torpedo, Združeni ulični teatri Slovenije, Teater Ana X, KUD Priden Možic, Gledališče Ane Monro, The Primitives (Belgija) in ŠUGLA (Šola uličnega gledališča) je pripravil enajst avtorskih predstav in bil kot član skupin Improvokatorji in Končno sprejeti trikratni zmagovalec državnega prvenstva v gledaliških improvizacijah Impro liga (1996–2000), v sezoni 2000/01 pa imenovan za improvizatorja leta.
Nastopil je v celovečernih filmih Maje Weiss Varuh meje (2002), Branka Djurića Traktor, ljubezen in rock’n’roll (2006) in v mladinskem filmu Mihe Hočevarja Distorzija (2009). Pri televizijskih gledalcih je postal priljubljen z vlogo Bena v humoristični seriji Lepo je biti sosed (POP TV), televizijsko improvizacijsko oddajo Ustreli! (Planet TV) in s sodelovanjem v razvedrilni oddaji Vse je mogoče (RTV Slovenija). Redno sodeluje tudi z Radiem Slovenija in sinhronizira animirane filme.
S sezono 2016/17 je znova postal član igralskega ansambla Gledališča Koper.
Vloge v gledališču
Vloge na filmu in televiziji
Nagrade
- 2017 Nagrada za najboljšega igralca na 28. Pikinem festivalu, Velenje za vloge, odigrane v Živalskih novicah Primoža Suhodolčana
- 2011 Nagrada za kolektivno igro (skupaj z Mojco Fatur, Ajdo Toman in Rokom Matkom) za igro v Podžigu Jeroena van den Berga (Gledališče Koper) na 2. mednarodnem festivalu malih odrov, Kikinda (Srbija)
- 2009 Komedijant večera za vlogo Egista v Chicchignolu Ettoreja Petrolinija (Gledališče Koper), na 19. festivalu Dnevi komedije, Celje
- 2009 Nagrada joke of the year, Improliga
- 2001 Akademijska nagrada zlatolaska za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo Edgarja v Kralju Learu Williama Shakespeara (AGRFT, Ljubljana)
- 2000 Nagrada za najboljšega improvizatorja Improlige za sezono 1999/2000
- 1996 Nagrada sklada Staneta Severja za mladega perspektivnega igralca na ljubiteljskem odru za leto 1996
Viri in literatura
- Spletna stran Gledališče Koper