Zala Mojca DeLyria

Redakcija dne 12:08, 28. september 2024 od UrškaB (pogovor | prispevki) (nova stran z vsebino: »DeLyria, Zala Mojca DeLyria, Zala Mojca ==Življenjepis== Zala Mojca DeLyria je luč sveta prvič ugledala 30. aprila 1990 in takoj začela iskati odrske žaromete. Posebno jo je zaznamoval čas pri Dramski šoli Barice Blenkuš pod mentorstvom Lucije Ćirović. Po zaključenem magisteriju iz jezikoslovja se je vrnila k svoji prvi ljubezni. V okviru ŠtudenTeatra, ki ga organizira Gledališće Glej, j...«)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)


Življenjepis

Zala Mojca DeLyria je luč sveta prvič ugledala 30. aprila 1990 in takoj začela iskati odrske žaromete. Posebno jo je zaznamoval čas pri Dramski šoli Barice Blenkuš pod mentorstvom Lucije Ćirović. Po zaključenem magisteriju iz jezikoslovja se je vrnila k svoji prvi ljubezni. V okviru ŠtudenTeatra, ki ga organizira Gledališće Glej, je soustvarila tri nagrajene predstave (Une druge tri sestre [2017]: vizionar za najboljšo predstavo v celoti, Predstava po Doris [2018]: vizionar za najizvirnejši avtorski projekt, Iz kokona [2019]: vizionar za kolektivni odrski nastop in zlato priznanje). Z Gledališčem Glej je sodelovala tudi kot gledališka mentorica pri mednarodnem projektu 4ID. Kot plesalka in soustvarjalka je veliko sodelovala s Studiem za svobodni ples, v zadnjem času več deluje tudi kot dramaturginja (z Ano Cvelfar pri predstavi O praznih prostorih [2020] in Uršo Rupnik pri predstavi Iz/najdena [2023]). Leta 2020 je bila izbrana v projekt Nova branja pod okriljem SNG Drama, ki je kulminiral v bralni uprizoritvi njene enodejanke Tišina, prosim v Mali drami (režija: Mojca Madon).


Vloge v gledališču

Nagrade

Viri in literatura

  • Mini teater

Zunanje povezave