Martina Šiler
Življenjepis
Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji Mentor izšel njen prvenec Variacija Godota. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo Pikado razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. Pikado je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro Kletfashion. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo Reykjavik. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil Reykjavík nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je Reykjavik doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je Reykjavik izšel v reviji Dialogi, prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler Severna pravljica. Martina Šiler je občasno pisala za revijo Maska, v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega se poljudno zanima tudi za vesolje in astronavtiko, rada ima tudi zgodovino in potovanja v stara mesta.
Drame
Naslovi dram
- 2006 Severna pravljica
- 2002 Reykjavik
- 2000 Pikado
- 1997 Variacija Godota
Celotna besedila
Radijske igre
- 2001 Kletfashion, radio Študent, Ljubljana
Prevodi v tuje jezike
- Reykjavik v angleški jezik
Značilnosti
Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.
Nagrade
- 2003 Nominacija za Grumovo nagrado
- 2002 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj
- 2001 Nagrada na natečaju za radijsko igro, radio Študent Ljubljana
- 2000 Nagrada natečaja Mlada dramatika Gledališča Ptuj
Bibliografija
- Mentor. 18, št. 5/6 (september 1997), str. 110-111 (Variacija Godota: (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah).
- Mlada dramatika. (Pikado). Študentska založba, Ljubljana 2000.
- Dialogi. - letn. 42, št. 7/8 (2006), str. 73-110 (Reykjavik).
Drame
- Variacija Godota (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111.
- Pikado. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143.
- Reykjavik. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.
Članki
- Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.
- Portal začasne avtonomne cone. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53.
- Eksplozija balkanskega spomina. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.
- Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.
- Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.
- Nasprotja. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.
- Ob 4.48, ko rastejo narcise. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.
- Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.
- Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.
- Ljubi me in me ubij. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.
- Somračno potovanje k izginotju. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.
- Mitologija sodobne ljubezni in smrti. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.
- London, Leenane. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).
- Onkraj severa besed. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.