Simona Semenič/Nagrade

Pet fantkov, poimenovanih po petih obglavljenih krščanskih mučenikih, se igra igrico oziroma kar nekaj igric zapovrstjo. Vloge, funkcije in naloge si podajajo v poskočnem ritmu, vsi skrbijo za režijo, dramaturgijo, primerno zasedbo in improvizirajo dialog. Otroški ludens, po svojem bistvu mimezis sveta odraslih, se razmahne v široki paleti likov in situacij, od velikopoteznih dvobojev super junakov, brutalnega nasilja v družini, nestrpnosti v družbi vse tja do množičnih pobojev. To spiralo perpetuirane nasilnosti, ki nazadnje pripelje do izničenja dialoga pa tudi vsakršnega smisla, zaustavi šele večerni zvon, nekakšen ironični deus ex machina. Pet navihancev, kot bi jim utegnile reči njihove vzgojiteljice, z vestno natančnostjo reproducira stereotipe nasilja in nestrpnosti na vseh ravneh in zdi se, da je vse tisto, kar z igro privre na plano, tudi že globoko ponotranjeno, je že tisto, čemur rečemo prvotno besedilo življenja, in je tudi tisto, kar je navsezadnje danes družbeno povsem sprejemljivo. Življenjske usode petih akterjev pa so skorajda mimogrede navržene v prologu in epilogu. Dramsko besedilo 5fantkov.si, ki med drugim apostrofira in duhovito polemizira z globalno gledališko uspešnico, na več ravneh razpira in problematizira genezo sodobnih medčloveških odnosov ter nravi, in sicer na način igre in skozi igro, ter prepušča bralcem in gledalcem, da se sami opredelijo do pred-stavljenega. Zato lahko navsezadnje tudi mi parafraziramo špasni marketinški slogan: V času, ko svet pretresajo laži, pet fantkov govori resnico.

Strokovna žirija: Zdravko Duša, predsednik, Branko Jordan, dr. Mateja Pezdirc Bartol, Matjaž Pograjc, Ira Ratej