Evald Flisar
Življenjepis
Rojen v Prekmurju (1945), romanopisec, avtor kratke proze, dramatik, esejist, urednik.
Obiskoval je gimnazijo v Murski Soboti, študiral primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik ter literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Med potovanji po svetu (obiskal je več kot devetdeset držav, Indijo celo desetkrat) se je preživljal na različne načine: v Sydneyu v Avstraliji je vozil podzemni vlak, v Londonu je urejal (med drugim) Enciklopedijo znanosti in tehnologije ter pisal zgodbe in igre za BBC, v Hollywoodu je pisal scenarij, itd. Sedem let (1995 – 2002) je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, od leta 1998 je glavni urednik Sodobnosti, osrednje in najstarejše slovenske literarne revije, ustanovljene leta 1933.
Avtor enajstih romanov (šest nominiraih za nagrado kresnik, slovenski »Booker«), dveh zbirk kratke proze, treh potopisov (ki veljajo za najboljše v slovenski literaturi), dveh knjig za otroke (obeh nominarnih za nagrade) in petnajstih dram (sedem od njih nominiranih za nagrado za najboljšo dramo, dvakrat prejel nagrado.) Prejemnik najvišje državne nagrade za literaturo (Nagrada Prešernovega sklada). Različna njegova dela, predvsem drame in kratke zgodbe, so prevedena v 33 jezikov, med njimi v angleščino, nemščino, ruščino, češčino, slovaščino, grščino, turščino, arabščino, bengalščino, hindi, japonščino, malajščino, indonezijščino, kitajščino, nepalščino itd. Njegove drame redno uprizarjajo poklicna gledališča na vseh celinah – samo v sezoni 2011–12 so bile uprizorjene v Avstriji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, na Tajvanu, na Japonskem, v Nepalu, Bolgariji ter Bosni in Hercegovini. Flisar se je udeležil literarnih nastopov in festivalov na vseh celinah: v Londonu, Oslu, Kopenhagnu, Stockholmu, Helsinkih, Rio de Janeiru, Sao Paolu, Salvadorju, Mexico Cityju, Guadalajari, Chicagu, Milwaukeeju, Washingtonu, Kuala Lumpurju, Kalkuti, Mumbaju, Sydneyu, Adelaidi, Melbournu, Canberri, Frankfurtu, Pragi, Budimpešti, Lizboni, Atenah, Kairu, Aleksandriji, Katmanduju, Tokiu, Džakarti in drugod.
Dvajset let je živel na tujem (tri leta v Avstraliji, 17 let v Londonu.) Od leta 1990 živi pretežno v Sloveniji.
Dramska besedila
- 1970 Kostanjeva krona
- 1981 Trgovec z dušami
- 1989 Nimfa umre
- 1992 Kaj pa Leonardo?
- 1992 Jutri bo lepše
- 1994 Tristan in Izolda
- 1994 Stric iz Amerike
- 1995 Iztrohnjeno srce
- 1998 Sončne pege
- 1998 Padamo, padamo!
- 1999 Poslednja nedolžnost
- 2000 Enajsti planet
- 2004 Nora Nora
- 2007 Akvarij
- 2010 Antigona zdaj
- 2010 Alica v nori deželi
- 2012 Vzemi me v roke
- 2012 Šakuntala
- 2013 Komedija o koncu sveta (nominiranec za Nagrado Slavka Gruma 2013)
Celotna besedila
Dramska besedila v tujih jezikih
- Nora Nora (angleščina, nemščina, češčina, slovaščina, arabščina, japonščina, španščina, bosanščina, bolgarščina))
- Enajsti planet (angleščina, nemščina, kitajščina, arabščina)
- Poslednja nedolžnost (angleščina)
- Stric iz Amerike (angleščina, nemščina)
- Jutri bo lepše (angleščina, grščina, nemščina, arabščina, ruščina, italijanščina)
- Nimfa umre (Tristan & Izolda) (angleščina, japonščina)
- Kostanjeva krona (angleščina)
- Kaj pa Leonardo? (angleščina, bengalščina, japonščina, nemščina, islandščina, kitajščina, indonezijščina, španščina, italijanščina, češčina)
- Antigona zdaj (angleščina, nemščina, bengalščina, indonezijščina, arabščina, španščina)
- Vzemi me v roke (angleščina, nemščina, bengalščina, arabščina, indonezijščina, nepalščina)
- Šakuntala (bengalščina)
Scenariji
Nagrade
- 2013 Grumova nagrada za besedilo Komedija o koncu sveta
- 2004 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo Nora, Nora, na Tednu slovenske drame Kranj, obrazložitev 2004
- Nagrada Prešernovega sklada za Jutri bo lepše in Kaj pa Leonardo?
- 1993 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo Kaj pa Leonardo?, na Tednu slovenske drame v Kranju
- pet nominacij za Grumovo nagrado
- šest nominacij za kresnika, štirikrat finalist za kresnika
- tri nagrade za najboljšo radijsko igro
- nominacija za nagrado desetnica
- nominacija za nagrado večernica
Prevodi v tuje jezike
Preveden je v angleški, flamski, nemški, češki, slovaški, finski, italijanski, španski, portugalski, francoski, danski, islandski, hrvaški, srbski, makedonski, ruski, madžarski, grški, arabski, malajski, indonezijski, hindi, marati, nepalski, litovski, turški, kitajski, bolgarski, bengalski, norveški, švedski, albanski, japonski jezik.
Bibliografija
Viri in literatura
Zunanje povezave
- Teden slovenske drame v znamenju Evalda Flisarja - www.delo.si
- “Hudič v božji podobi režira naš konec” - www.sigledal.org
- Oder, oddaja o sočasnem gledališču - Pogovor z Evaldom Flisarjem o uprizarjanju njegove dramatike v tujini - www.rtvslo.si
- Vzemi me v roke (Ne samo mene, ampak tudi prihodnost sveta!)
- Slovenska wikipedia