Veronika Šoster: Analiza uprizoritev Antigone Dominika Smoleta na Slovenskem

Uvod

Dramsko delo Antigona Dominika Smoleta je že vse od svojega nastanka zelo odmevno v slovenskem družbenem in kulturnem prostoru. Doživela je veliko uprizoritev in požela takšne in drugačne kritike in ocene, ki pričajo o pomembnosti te poetične drame. Drama s časom aktualnosti ne izgublja, ampak jo, glede na to, da se v kontekstu uprizarja že dobrih petdeset let, celo pridobiva, saj v vseh zgodovinskih situacijah funkcionira prepričljivo.

V seminarski nalogi sta analizirani prva in trenutno zadnja uprizoritev Antigone na Slovenskem. Med seboj sta tudi primerjani, da bi se s tem čim bolj nazorno prikazalo, kako družbene spremembe in okolje vplivajo na sprejem nekega umetniškega dela in kako se z leti in z različnimi generacijami ustvarjalcev dela in njihove uprizoritve spreminjajo in predrugačijo, pri tem pa se spreminja tudi njihova interpretacija. Naloga je osredotočena predvsem na to, kako je uprizoritvi sprejela slovenska družba, kako se je nanje odzivala in jih vrednotila, saj to predstavlja širši okvir razumevanja slovenske dramatike na podlagi uprizoritve danes še vedno enega izmed najbolj kultnih in odmevnih slovenskih dramskih besedil.

S pomočjo dosegljive literature so bile na začetku zastavljene predpostavke, ki so bile preko analize raznih gledaliških listov, kritik, ocen in mnenj kulturnih ustvarjalcev ovrednotene. Med delom je prihajalo tudi do nekaterih problemov, predvsem je bila to premajhna dostopnost in količina gradiva za prvo, krstno uprizoritev, saj je časovno malce bolj oddaljena, po drugi strani pa je omejitev tudi premajhna časovna distanca od zadnje uprizoritve Antigone, saj se v tako kratkem obdobju dobrih dveh letih morda še niso izrazile vse družbene razsežnosti uprizoritve.

Na začetku raziskave je bila postavljena teza, da bodo zaradi velike odmevnosti prvo uprizoritev in njeno vključenost v aktualne družbene razmere kasnejše uprizoritve težko nadgradile ali presegle ne glede na to, da je zadnja uprizoritev zaradi dostopnosti in pojava novih medijev mnogo bolj dostopna širšemu krogu občinstva.

Pri raziskovanju so bili uporabljeni različni viri. Vsi dostopni viri so bili pridobljeni v Slovenskem gledališkem muzeju, kjer so bili izredno pripravljeni pomagati in svetovati, zbrani in pregledani so bili tudi vsi odzivi na predstave v tiskanih in internetnih virih, uporabila pa sem tudi svoje vtise, pridobljene ob ogledu predstave v SNG Maribor februarja 2011. Na ta način so s pomočjo analize zbranih informacij teze na koncu raziskave ustrezno ovrednotene.

Uprizoritve Antigone na Slovenskem

Antigona slovenskega dramatika Dominika Smoleta je bila v našem družbenem prostoru od leta 1960 uprizorjena osemkrat. Prvič je bila uprizorjena 8. aprila 1960 pod režisersko taktirko Francija Križaja na Odru 57. Istega leta je bila uprizorjena še dvakrat, 5. novembra v Drami SNG Maribor in 25. decembra v SNG Drama Ljubljana. Po dolgoletnem premoru jo je 6. marca 1971 uprizorilo Slovensko stalno gledališče Trst. V osemdesetih letih je bila uprizorjena kar trikrat, v Mestnem gledališču Ljubljanskem (18. januar 1983, ponovno v režiji Francija Križaja), v SNG Drama Ljubljana (13. oktober 1987) in v Prešernovem gledališču Kranj (24. februar 1988). Zadnja uprizoritev Antigone se je zgodila 24. septembra 2010 v Drami SNG Maribor. Vse omenjene uprizoritve so imele po eno aktivno sezono (SiGledal.org).
Vasja Predan v spremni besedi Antigone zapiše, da dejstvo, da je bila Antigona leta 1960 uprizorjena kar trikrat v tako kratkem časovnem okvirju, priča o pomembnosti tega dramskega besedila in tudi o izjemnem zanimanju zanj (Predan, 1996: 98-106).
Zanimivo je tudi, da je to delo ne glede na časovno razliko med nastankom in današnjimi dnevi še vedno zelo aktualno, zato se naloga osredotoča na to, kako se je percepcija njenega uprizarjanja na Slovenskem v tem času spremenila, saj so se zamenjale generacije ustvarjalcev in gledalcev, pa tudi kritikov in ocenjevalcev.
Naloga vključuje podrobnejšo analizo in medsebojno primerjavo treh uprizoritev. Prvi del se posveča prvi uprizoritvi na Odru 57, ki je obravnavana skupaj z uprizoritvijo leta 1960 v SNG Drama Ljubljana, v nadaljevanju pa se osredotoča še na zadnjo uprizoritev v Drami SNG Maribor. Naloga primerja vsebino uprizoritev, odzive, kritike in ocene in njihovo odmevnost v slovenskem prostoru.