Jožko Lukeš

Jožko lukeš.JPG

Življenjepis

Dramski igralec, režiser in pisatelj Jožko Lukeš se je rodil 27. oktobra 1920 v Mariboru. V domačem mestu je obiskoval dramsko šolo in se zaposlil v SNG Maribor. Leta 1946 je odšel v SSG Trst, kjer je ostal do upokojitve leta 1986. Bil je izjemno ugleden igralec tržaškega gledališča, ki je realistično oblikoval psihološko zapletene like. Srečamo ga tudi na filmu. Kot režiser in avtor radijskih iger za otroke in odrasle se je uveljavil na tržaškem radiu. Za svoje delo je prejel leta 1968 nagrado Prešernovega sklada. Umrl je v Trstu 25. januarja leta 1993.

Vloge v gledališču

Vloge na radiu

Vloge na filmu in TV

  • 1984 Zdravnik; Strici so mi povedali, r. France Štiglic
  • 1982 Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, r. Karpo Godina, Viba film Ljubljana
  • 1982 Prvi Ljubljančan, sindikalni izletnik; Mutasti brati, r. Jože Babič
  • 1979 Conti; Iskanja po delu Izidora Cankarja, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1979 Trgovec; Draga moja Izza, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1977 Ravnatelj; Un anno di scuola po delu Giannija Stuparicha, r. Franco Giraldi
  • 1976 Zdravnik Brinar; Idealist, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana
  • 1976 Starec; Bele trave, r. Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1975 Luigi Lapaglia; Stara garda, r. Mario Uršič
  • 1973 Mahor Kacafura, birič; Tolminci, r. Jože Babič
  • 1973 Kalar; Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič
  • 1971 Teireisias; Antigona, r. Mile Korun
  • 1970 Ferondo in oče Rustico; Dekameron – epizoda O opatu in duši v vicah ter epizoda O spovedi gospoda Ciappelletta, r. Vaclav Hudeček
  • 1969 Epizodna vloga v filmu Bratovščina Sinjega galeba, r. France Štiglic
  • 1960 Partizan; Akcija, r. Jane Kavčič
  • Oče; Kako zelo bežijo leta, dragi
  • Matjaževec; Jeprski učitelj
  • 1968 G. Barranco; Saj ni zares
  • Brauer; Potegavščine

Vloge na radiu

Blephiros (Aristofan Zborovalke), naslovna (Držić Tripče de Utolče), plemič Hans ( Držić-Rupel Boter Andraž), Aleksander (Vega Prebrisana norica), Filiberto (Goldoni Tast po sili), Tartaglia (Gozzi Ptiček zelenček), sir Peter Teazle (Sheridan Šola za obrekovanje), naslovna (Sofokles Kralj Ojdip), markiz Posa (Schiller Don Carlos), naslovna (Rostand Cyrano de Bergerac), Satin (Gorki Na dnu), Dick Forest (London Mala gospa velikega doma), stari Kafon (Silone Fontamara), J. Gross (Havel Memorandum), on (Rižarna, F. Benedetič in M. Košuta) Blefaro (Plautus Amfitruo) …

Nagrade

  • 1981 Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju mu podeli značko kot priznanje in zahvalo za požrtvovalno delo v zamejskem prostoru
  • 1968 nagrada Prešernovega sklada za vlogo g. Barranca v Pirandellovi komediji Saj ni zares
  • 1968 pohvala v okviru prvomajskih nagrad za vlogo gospoda Barranca v Saj ni zares L. Pirandella
  • 1967 Sterijina nagrada v Novem Sadu za vlogo Jeremije v drami Ne vedno kakor lastovke Filiberta Benedetiča
  • 1963 Prvomajska nagrada za vlogo Charleya v Smrti trgovskega potnika Arthurja Millerja
  • 1961 Prvomajska nagrada za vlogo strička Blagoja v Nušičevi igri Dr.
  • 1959 Sterijina nagrada v Novem Sadu za vlogo Jurija Mačka v predstavi Pekel je vendar pekel Josipa Tavčarja
  • 1946 nagrada Ministrstva za prosveto in kulturo za izreden umetniški napredek in uspele kreacije

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994

Zunanje povezave