Stanislav Moša

Redakcija dne 10:02, 17. maj 2018 od Anja (pogovor | prispevki) (→‎Življenjepis)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)

Življenjepis

Direktor Mestnega gledališča v Brnu, dramski in glasbeni režiser, pisec glasbenih besedil in libretist Stanislav Moša se je rodil v Novem Jičinu leta 1965. Svoje globoko nagnjenje do gledališča je Moša izkazoval po končani osnovni šoli, ko se je vpisal na Državni konservatorij v Ostravi, kjer je študiral dramsko umetnost in glasbo. S študijem gledališke režije je nadaljeval na Akademiji za glasbo in uprizoritveno umetnost Leoša Janáčka v Brnu (JAMU).

Po končanem študiju je deloval kot režiser v tedanjem Gledališču bratov Mrštík. Med letoma 1984 in 1994 je bil profesor na JAMU v Brnu, poleg tega pa je bil tudi tri leta umetniški direktor dramskega studia JAMU, Marta. Medtem, tj. leta 1990, je postal umetniški direktor Gledališča bratov Mrštík, dve leti zatem pa še direktor Mestnega gledališča v Brnu.

V svoji dosedanji karieri je Moša, bodisi kot dramski ali glasbeni režiser, vodil več kot sto petdeset različnih gledaliških produkcij, ne le na Češkem, ampak tudi v drugih evropskih državah, zlasti v Nemčiji, Italiji, Sloveniji, Slovaški, Hrvaški, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji in Švici. Ob režijah naslovov iz klasičnega in sodobnega dramskega gledališča (A. Casona, J. Schmid, J. Bouček, B. Hrabal, A. Jirásek, N. V. Gogolj, S. Shepard, V. Nezval, E. Rostand, J. Hašek, W. Shakespeare, R. Bean, A. P. Čehov, M. Kundera, S. Mawer idr.) je njegovo umetniško delo tesno povezano z muzikalom. Samo v svojem matičnem brnskem gledališču je denimo režiral muzikale, kot so Hair (Lasje), West Side Story (Zgodba z zahodne strani), Oliver!, Fame (Slava), My Fair Lady, A Midsummer Night's Dream (Sen kresne noči), Radúz in Mahulena, World Full of Angels, Koločava, Jesus Christ Superstar, Joseph and the Amazing Technicolor Dreamcoat, Evita, The Witches of Eastwick (Čarovnice iz Eastwicka), Beauty and the Beast (Lepotica in Zver), Les Misérables (Nesrečniki), Chicago, Spring Awakening (Pomladno prebujenje), Japery according to Aristophanes (Roganje po Aristofanu), Pope Joan (Papežinja Joana), Blood Brothers (Krvni bratje), Purgatory (Pekel), Timm Thaler, Cats (Mačke), Flashdance, Titanic, Ghost, Johnny Blue itd.

Moša se je prav tako uveljavil kot izvrsten avtor, še posebej kot libretist in avtor glasbenih besedil v sodelovanju s skladateljema in glasbenikoma Zdenekom Merto in Petrom Ulrychom, s katerima je ustvaril celo vrsto mednarodno odmevnih novitet v zvrsti muzikala in sorodnih sodobnih glasbenogledaliških žanrih. S skladateljem Milošem Štedronom je leta 1998 ustvaril tudi dva pomembna avtorska projekta, The Game of Love (Igra ljubezni) ter Death and Eternity (Smrt in večnost). Z Zdenekom Merto je prav tako sodeloval pri izvedbi obsežnega projekta, Bernsteinove Maše (leta 1997 in 2001), z več kot tristo nastopajočimi. V praški Državni operi je Stanislav Moša režiral tudi Mertovo opero La Roulette, za katero je sam napisal libreto, leta 2010 pa je režiral veličastni oratorij Ivana Orleanska na grmadi Arthurja Honeggerja.

Stanislav Moša je bil prav tako zaslužen za gradnjo in vodenje Glasbenega gledališča (Music Theatre), ki je bilo zasnovano kot svojevrstna prostorska razširitev (v obliki nove zgradbe) Mestnega gledališča v Brnu in je od svojega odprtja (2. oktobra 2004) neločljiv del brnske glasbenogledališke kulture.

Za svoje umetniške dosežke je Stanislav Moša prejel več pomembnih nagrad in priznanj, med drugim nagrado Češkega glasbenega sklada (leta 1992) za pravljični muzikal Sen kresne noči in nagrado mesta Brno (leta 1996) za vodenje brnskega Mestnega gledališča. Na Festivalu Borštnikovo srečanje je prejel nagrado za estetski preboj za režijo muzikala Kabaret, za režijo muzikala Pomladno prebujenje pa nagrado Gledališke revije (Divadelní noviny) leta 2010. Med zadnjimi nagradami velja omeniti nagrado Gospodarske zbornice Republike Češke in prestižni red zlate lovorike. Maja 2013 je prejel tudi nagrado gledališke, literarne in avdiovizualne agencije DILIA, in sicer za dolgoletno uspešno delo na umetniškem področju.

Režije

Nagrade

Viri in literatura

  • SNG Maribor