Uroš Kaurin

Foto:Žiga Koritnik

Življenjepis

Uroš Kaurin (1985) je AGRFT z diplomo zaključil leta 2009 in se istega leta, takoj po izpopolnjevanju na SNDO (Šoli za nov plesni razvoj/koreografijo, Gledališki šola Amsterdam), zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču. Od sezone 2018/2019 je član ansambla Lutkovnega gledališča Maribor.

V slovenskem gledališkem in plesnem prostoru se je začel udejstvovati že kot študent in še vedno deluje na neinstitucionalni sceni, denimo pri Vii Negativi in v tandemu z Vitom Weisom, s katerim sta ustvarila predstavo Heroj 1.0. Dejaven je tudi lokalno, kot član KUD-a Moment iz Maribora, nevladne in neprofitne organizacije, ki se posveča ustvarjanju in razvoju neodvisnega gledališča in sorodnih uprizoritvenih umetnosti. Med leti 2010 in 2012 je vodil mednarodni festival neodvisnega gledališča Prestopi. Najširše občinstvo se ga spomni iz mladinske uspešnice Gremo mi po svoje.

Kljub mladosti in razmeroma kratkemu stažu v Slovenskem mladinskem gledališču je s svojo prezenco njegov oder že neizbrisno zaznamoval. Njegove izredne gibalne sposobnosti so prišle do izraza v Kralju Learu (v katerem je silovito interpretiral Edgarja), Oliverju Twistu (njegov Jack Dawson ali Lisjak prekipeva od objestne očarljivosti) in Vampirju (še posebej ostaja v spominu njegov pretresljivi, z jalovo trmo in mladostno prepotentnostjo zaznamovani monolog mladega plemiča, ki je vajen, da je vse njegovo, ženine ljubezni pa si ne more pridobiti). Z odločno prezenco opozarja nese v Razrednem sovražniku (Re-/-de/-konstrukciji) in Dantonovi smrti. Kot Jacinta v skoraj »vsemoški« zasedbi Pohujšanja v dolini šentflorjanski ujame pravo mero in ob nujni parodičnosti, začrtani že v zasedbi sami, svoj lik res navdihne z erotično čutnostjo, ob kateri bi glavo zavrtelo še komu drugemu, ne le svetohlinskim Šentflorjancem. Je del igralske in avtorske ekipe projekta Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, s katerim je obredel že na desetine evropskih in svetovnih odrov; v antologijskem zadnjem prizoru, ki preigrava (tudi) implicitne notranje napetosti v igralskem ansamblu, se s »svojo« mladostno samozavestjo vzpostavi kot temeljni antagonist starejšim kolegom.

Leta 2010 je na Borštnikovem srečanju v Mariboru prejel nagrado za mladega igralca in skupaj s kolegi nagrado za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!. Leta 2018 je prejel Borštnikovo nagrado za igro.

Video

Uroš Kaurin in Vito Weis: Heroj 2.1, koprodukcija Moment in EN-KNAP

Vloge v gledališču

2011-

1999-2010

  • 2007 Viktor; Mark Ravenhill Kok ti men zdej dol visiš, r. Vito Taufer, SMG

Nagrade

Literatura in viri

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Uroš_Kaurin&oldid=50182«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori