Bratko Kreft

Življenjepis

Bratko Kreft se je rodil v Mariboru, 11. februarja 1905. Odraščal je v Prlekiji, v Sv. Juriju ob Ščavnici. Po končanem gimnazijskem šolanju v Mariboru, kjer je maturiral l. 1924, je v študijskem letu 1924/25 odšel na Dunaj. Najprej je študiral pravo, nato pa slavistiko in zgodovino. Obiskoval je tudi predavanja iz dramaturgije. Študij je nadaljeval v Ljubljani, kjer je študiral slovensko literaturo z južnoslovanskimi literaturami, primerjalno književnost in literarno teorijo, kot pomožne predmete pa še slovenski jezik, zgodovino in nemščino. Leta 1929 je diplomiral. V študijskih letih je bil literarno aktiven, med drugim je bil sourednik in sodelavec Kosovelove Mladine (1925–1926).

Pred vojno, v sezoni 1930/31, se je kot režiser zaposlil v Narodnem gledališču v Ljubljani. Ob tem se je posvečal kulturnemu, uredniškemu in znanstvenemu delu. Sodeloval je z avantgardistično revijo Tank in bil v letih 1932–35 urednik prve slovenske marksistične revije Književnost. L. 1939 je doktoriral s temo Shakespearov vpliv na razvoj Puškinovega dramatskega nazora. Pozimi 1941/42 je v Rimu, kamor se je moral umakniti zaradi komunističnega svetovnega nazora, kot Turnerjev štipendist študiral rusko literaturo.

Po vojni je delal v Drami kot dramaturg (1946-1955) in režiser (1955-1962). L. 1948 je za prepesnitev in režijo Tugomera dobil prvo Prešernovo nagrado. Istega leta se je za eno študijsko leto kot profesor za novejšo rusko književnost zaposlil na Filozofski fakulteti, kamor se je znova vrnil v začetku l. 1957. V tem letu je prejel tudi drugo Prešernovo nagrado, in sicer za režijo Shakespearovega Henrika IV, tretjo pa leta 1975 za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti. Leta 1975 je prejel tudi nagrado Avnoj, leta 1981 še Sterijevo nagrado za izjemen prispevek k napredku dramskih umetnosti in kulture.

Med leti 1963 in 1984 je bil upravnik Inštituta za slovenski jezik SAZU v Ljubljani. V tem času je pripravljal številna predavanja in prispevke o slovenski in tuji (predvsem ruski) literaturi, bil je urednik 9. letnika Jezika in slovstva (1963/64), član in od l. 1959 tudi predsednik zveze slavističnih društev Jugoslavije, predsednik Slavističnega društva (1963–1968) in njegov častni član, član Mednarodnega slavističnega komiteja in od l. 1973 njegov predsednik ter dopisni član MANU. Kot umetniški vodja in režiser ljubljanskega Delavskega odra je uvejavljal gledališki avantgardizem in družbenokritične poudarke. V svojih dramski delih je med drugim obravnaval fevdalsko slo po oblasti, meščansko moralno izpirjenost, uporništvo in navdušenost za gledališče. Od leta 1925 je objavljal tudi kritike, članke in eseje o gledališču, literaturi in kulturni politiki ter literarnozgodovinske študije. Umrl je 17. julija 1996 v Ljubljani.

Kreftovo prvo uprizorjeno dramsko delo je bila tragedija Nemoč (1924). Sledijo Tiberij Grakh (1925/26), Celjski grofje (1932), Malomeščani (Kreature, 1935), Velika puntarija (1937), Kranjski komedijanti (1940), Balada o poročniku in Marjutki (1960) in Po brezkončni poti. Režiral je dela Zločin in kazen, Sveta Ivana, Moliere, Revizor, Žene na Niskavuoriju ter Romeo in Julija. Za predstavo Tugomer je radikalno predelal Levstikovo predlogo in jo zrežiral.

Dramska besedila

• Leto 1905; 1923
• Nemoč; 1924
• Tiberij Grakh; 1925
• Celjski grofje: Drama iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačani naši predniki; 1932
• Velika puntarija: Dramska kronika iz l. 1573 v petih dejanjih; 1937
• Krajnski komedijanti: Ena komedia v treh aktih katera Linharta inu "Županovo Micko" tiče; 1946
• Tugomer: Tragedija v petih dejanjih (prepesnitev Jurčičevega in Levstikovega Tugomera); 1946
• Kreature: Komedija v treh dejanjih, 1948
• Dr. Francè Prešeren; scenarij, 1951
• Balada o poročniku in Marjutki; 1960
• Po brezkončni poti: Prizori iz pesnikovega življenja; 1964
• V ječi življenja: Neblaga igra iz zadnjih dni pesnikovega življenja; 1979

Dramska besedila v tujih jezikih

• Celjski grofje (češčina, slovaščina)
• Kreature (češčina)
• Balada o poročniku in Marjutki (češčina, bolgarščina)
• Velika puntarija (hrvaščina, srbščina)

Proza

• Človek mrtvaških lobanj: Kronika raztrganih duš; roman; 1929
• Med potniki in mornarji: Potopisni fragmenti; 1936
• Povesti iz nekdanjih dni; kratka proza; 1950
• Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije; povesti; 1961
• Proti vetru za vihar; zbrana publicistika; 1965

Strokovne monografije

• Gledališče in francoska revolucija; 1939
• Puškin in Shakespeare; 1952
• Portreti; 1956
• Poslanstvo slovenskega gledališča; 1960
• Gledališče in revolucija; 1963
• Dramaturški fragmenti; 1965
• Življenje za človeka: Portret dr. Jožeta Potrča; 1970
• Turgenjev in Marko Vovčok; 1983

Režije

Posebni članki

• Mojca Kreft: Med spominom, gledališčem in literaturo. Vinjeta za Bratka Krefta.

Nagrade

• 1995 Borštnikova jubilejna značka na Festivalu Borštnikovo srečanje
• 1975 Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti
• 1957 Prešernova nagrada za režijo Shakespearovega Henrika IV.
• 1948 Prešernova nagrada za prepesnitev in režijo Tugomera

Viri in literatura

• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
• Wikipedija
• www.kamra.si

Zunanje povezave

• Dušan Moravec: Gledališka mladost Bratka Krefta - www.dlib.si
• Aleksander Skaza: Osemdeset let akademika prof. dr. Bratka Krefta - www.dlib.si
• Jože Koruza: Slavistična dejavnost Bratka Krefta - www.dlib.si