Dragica Draga Potočnjak

Draga Potočnjak, gledališka in filmska igralka, pisateljica (predvsem) dramskih tekstov in mentorica dramske igre

Življenjepis

Rojena je bila 29. maja 1958 v Prelogu na Hrvaškem, a se je nato leta 1964 z družino preselila v Ljubljano. Vpisala se je na študij dramske igre na AGRFT, ga leta 1981 končala in se v istem letu zaposlila kot dramska igralka v Slovenskem mladinskem gledališču. Deluje tudi v drugih poklicnih in eksperimentalnih gledališčih po Sloveniji. Do leta 1991, ko se je začela na Balkanu vojna, je delala tudi v gledališčih na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Sodelovala je s pomembnimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so T. Pandur, R. Burhan, D. Jovanović, J. Pipan, M. Berger, D. Živadinov … Redno sodeluje z umetniškim programom Radia Slovenija. Med drugim se ukvarja s pedagoškim delom. Bila je mentorica dramske igre na GILŠ (1996–1999); delala je s pregnanci kot vodja skupine Nepopravljivi optimisti, sodelovala pri gledališki skupini na ZU Janeza Levca (2001–2002 in od 2003–2006 dalje) in na OŠ Prežihovega Voranca (1998–2002 in od 2005/6 dalje) itd. Je članica Gibanja za pravičnost in mir. Trenutno zaključuje specialistični študij dramske terapije na PF v Ljubljani. Za njeno poetiko je značilno, da opisuje svet deprivilegiranih. Z vidika sodobne družbe so to neuspešni, nepomembni ljudje. Avtorico odlikuje čut za spoznavanje socialnih razlik. S svojimi dramami razgalja stiske in bolečine, pred katerimi si zatiskamo oči. Njene osebe so psihološko in kompleksno opredeljene, situacije do skrajnosti zapletene. Ničesar ne olepšuje, poenostavlja, ampak tako v zgodbi kot v jeziku sledi človeškim stiskam; v ozadju besedil pa je moč prepoznati avtoričino prizadetost nad usodo nepomembnih ljudi (prizadeti, marginalne skupnosti), za katere družba nima posluha. Kot ženska avtorica se za razliko od moških, ki bežijo v mit, ne umika in grozote opisuje neposredno.

Vloge v gledališču

Imela je glavne in pomembnejše gledališke vloge v predstavah: Britanicus (1979), Rdeči mlin (1979), Peržani (1980), Missa in a mirror (1981), Svatba (1980), Medejina otroka (1981), Romeo in Julija (1983), Ana (1984), Bolna nevesta (1984), Carmina burana (1984), Vojna skrivnost (1985), Lepotica in zver (1985), Blodnje (1986), Antigona, Ojdip, Ojdip na Kolonu (1987), Pisma Jožefini (1987), Balkon (1988), Krokar (1991), Prebijenje pomladi (1993), Ruska misija (1994), Lepa Vida (1995), Slepe miši (1996), Deklica in kontrabas (1998), Glas (1999), Matilda (2001), Ime rože (2002), Kekec (2004), Che Guevara (2005).

Vloge na filmu in televiziji

Pomembne so tudi njene filmske in televizijske vloge v igrah: Razseljena oseba (1982), Dih (1983), Dražgoška bitka (1984), Prestop (1977), Iskanja (1998), Praznovanje pomladi (1987), Nasvidenje v naslednji vojni (1980), Babica gre na jug (1990), Jerca (1979), Brucka (1980), Rdeči gardist (1981), Pepelnica (1982), Ko poje čuk (1979), Dosjeji (1996), Želim vse (2005).

Vloge na radiu

Od leta 1981 kot igralka redno sodeluje pri realizacijah literarnih in dramskih tekstov na Radiu Slovenija.

Drame

• 1996 Sanje in strah (uprizorjena pod naslovom Slepe miši)
• 1996 Metuljev ples
• 2000 Alisa, Alica
• 2002 Kalea
• 2001 La noche de Casandra
• 2003 Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen
• 2003 Eurotrans – Smer zahod
• 2004 Kekec (dramatizacija po Vandotu)
• 2005 Trieste-Alessandria Embarked, Štorja od lešandrink
• 2005 Che Guevara (s Tomažem Štruclom)
• 2006 Vse lepo in prav
• 2006 Za naše mlade dame

celotna besedila

Za naše mlade dame DRAMSKO BESEDILO V KONKURENCI ZA NAGRADO SLAVKA GRUMA 2007

Vse drame razen zadnjih dveh, ki sta novi, so bile uprizorjene. Za drame Sanje in strah; Metuljev ples; Alisa, Alica; Kalea in Vse lepo in prav je bila Draga Potočnjak nominirana za Grumovo nagrado.

Gledališki teksti v bosanskem jeziku

• 1991 Srečen čas otroštva
• 1993 Hiša brez strehe
• 1994 Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam
• 1995 Mirna Bosna

Vse drame so bile napisane za gledališko skupino bosanskih priseljencev v Sloveniji z imenom Nepopravljivi optimisti, ki jo je med letoma 1992 in 1996 vodila. Igre so bile uprizorjene v KUD France Prešeren, gostovali so tudi v Italiji, Avstriji in Bosni.

Radijske igre

• dolge: Medina ali ena od tisočih (1991), Sanje in strah (1992), Metuljev ples (1994), Ne danes, ubij me jutri (1995) – vse igre so bile posnete v istem letu, kot so bile napisane
• kratke: Rodion Romanovič, Za prijatelje Rado, Rudi, Rajko, Šepetanje (vse napisane in posnete l. 1991), Za srečo, Ločitve (obe iz leta 2000)
• za otroke: Ciganček (2001)

Igra Sanje in strah je bila prevedena tudi v angleščino in leta 1993 predvajana na mednarodnem festivalu Grand Prix Italia.

Kratke zgodbe

• 1997 Molčanja
• 1999 Otroci
• 1999 Pregnanci
• 1999 Emir iz Srebrenice
• 1999 Nepremičnost

Objavljene so bile na Radiu Slovenija ali v literarnih revijah Sodobnost, Dialogi, Drugačnik.

Publicistično delo

• 1998/9 esej Gledališče pregnancev ali nepopravljivi optimisti, ki govori o vlogi in pomenu gledališča v času vojne; objavljen v Dialogih
• 1999 esej Reševanje uganke, govori o kulturi priseljencev v Sloveniji; objavljen v Zborniku o slovenski kulturni politiki
• nekaj člankov na temo gledališča in gledališke umetnosti ter slovenske dramatike, objavljenih v dnevnih časopisih

Nagrade

• 1983 Stopova igralka leta 1983 za vlogo v filmu Razseljena oseba
• 1994 Nagrada Evrope za projekt Pregnanci (Tampere, Finska)
• 1996 Župančičeva nagrada (nagrada mesta Ljubljane) za predstavo Hiša brez strehe (nagrada za besedilo in režijo)
• 2001 Zlati lev – posebna nagrada žirije festivala Zlati lev za dramo Alisa, Alica
• 2003 1. nagrada na anonimnem natečaju Neznani sosedje (Gradec – kulturna prestolnica Evrope) za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen
• 1982 Nagrada občinstva na Goriškem srečanju malih odrov za vlogo Medeje v Medejinih otrocih