Iztok Kovač: Razlika med redakcijama
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Kovač, Iztok]] | [[Kategorija:Mentorji in učitelji|Kovač, Iztok]] | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Koreograf, pedagog in plesalec Iztok Kovač, ustanovitelj [[zavoda EN-KNAP]], umetniški vodja plesne skupine | |||
EnKnapGroup in pobudnik ustanovitve javne institucije za sodobni ples v Sloveniji, umesti v devetdesetih letih | |||
pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz niča v evropski in svetovni kulturni prostor. V poldrugo | |||
desetletje dolgem intenzivnem delovanju, je v evropskem prostoru sodobnega plesa utrdil prepoznavnost | |||
lastne estetike in zagotovil “zaščitni znak”, v katerega kvaliteto že od začetkov vlagajo vplivni koproducenti. Po obdobju ustvarjanja z več naključnimi skupinami po Evropi, sintetizira leta 1991 Kovač svoje plesne izkušnje v solu ''Kako sem ujel Sokola'', neke vrste manifestu lastnega jezika in stališč, ki ponese njegovo ime v svet in mu med drugim prinese tudi nagrado revije Time Out iz Londona, za najboljšo gostujočo predstavo leta 1993 v | |||
Veliki Britaniji, skupaj z legendo sodobnega plesa Mercom Cunninghamom in Ronom Vawterjem (Wooster | |||
Group). Kovačevo ustvarjanje je subtilna interpretacija izkušnje nekega časa in porekla, določenega s | |||
socialistično vzgojo, neobstojem sodobne plesne tradicije in z izkušnjo odraščanja v Trbovljah, mestu - | |||
simbolu slovenske težke industrije. Domicilno polje plesne koreografije nadgrajuje z odprtostjo za filmski | |||
medij, kjer že desetletje uspešno sodeluje z režiserjem Sašom Podgorškom pri ustvarjanju plesnih filmov. | |||
Realistični imaginarij Trbovelj, tega postsocialistiËnega mesta, za katerega se zdi, da še danes obstaja nekako | |||
izven Časa, uporabljata za audio-vizualno artikulacijo En-Knapovske govorice teles v gibanju. Izrazito polje | |||
interakcije med plesom in glasbo je doseženo v sodelovanju z vrhunskima glasbenima modernistoma, Vinkom | |||
Globokarjem in Urošem Rojkom ter avtorji kot John Zorn, Boris Kovač, Jean Luc Pluvier, Sebastiano | |||
Tramontana, Bratko Bibič, Tomaž Grom, Drago Ivanuša... Poleg petnajstih koreografij za zavod EN-KNAP, deluje | |||
Kovač tudi kot gostujoči koreograf v Angliji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Južni Koreji in v Izraelu. Poznan je tudi kot avtor številnih plesnih delavnic širom sveta. | |||
==Koreografije== | ==Koreografije== | ||
==Režije== | ==Režije== | ||
Redakcija: 09:56, 1. februar 2011
Življenjepis
Koreograf, pedagog in plesalec Iztok Kovač, ustanovitelj zavoda EN-KNAP, umetniški vodja plesne skupine EnKnapGroup in pobudnik ustanovitve javne institucije za sodobni ples v Sloveniji, umesti v devetdesetih letih pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz niča v evropski in svetovni kulturni prostor. V poldrugo desetletje dolgem intenzivnem delovanju, je v evropskem prostoru sodobnega plesa utrdil prepoznavnost lastne estetike in zagotovil “zaščitni znak”, v katerega kvaliteto že od začetkov vlagajo vplivni koproducenti. Po obdobju ustvarjanja z več naključnimi skupinami po Evropi, sintetizira leta 1991 Kovač svoje plesne izkušnje v solu Kako sem ujel Sokola, neke vrste manifestu lastnega jezika in stališč, ki ponese njegovo ime v svet in mu med drugim prinese tudi nagrado revije Time Out iz Londona, za najboljšo gostujočo predstavo leta 1993 v Veliki Britaniji, skupaj z legendo sodobnega plesa Mercom Cunninghamom in Ronom Vawterjem (Wooster Group). Kovačevo ustvarjanje je subtilna interpretacija izkušnje nekega časa in porekla, določenega s socialistično vzgojo, neobstojem sodobne plesne tradicije in z izkušnjo odraščanja v Trbovljah, mestu - simbolu slovenske težke industrije. Domicilno polje plesne koreografije nadgrajuje z odprtostjo za filmski medij, kjer že desetletje uspešno sodeluje z režiserjem Sašom Podgorškom pri ustvarjanju plesnih filmov. Realistični imaginarij Trbovelj, tega postsocialistiËnega mesta, za katerega se zdi, da še danes obstaja nekako izven Časa, uporabljata za audio-vizualno artikulacijo En-Knapovske govorice teles v gibanju. Izrazito polje interakcije med plesom in glasbo je doseženo v sodelovanju z vrhunskima glasbenima modernistoma, Vinkom Globokarjem in Urošem Rojkom ter avtorji kot John Zorn, Boris Kovač, Jean Luc Pluvier, Sebastiano Tramontana, Bratko Bibič, Tomaž Grom, Drago Ivanuša... Poleg petnajstih koreografij za zavod EN-KNAP, deluje Kovač tudi kot gostujoči koreograf v Angliji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Južni Koreji in v Izraelu. Poznan je tudi kot avtor številnih plesnih delavnic širom sveta.