Janko Rakuša: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(4 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Rakuša, Janko]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Rakuša, Janko]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Rakuša, Janko]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Rakuša, Janko]]
<div style="float: right">[[Slika:Janko_Rakuša.jpg|240px|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Janko_Rakuša.jpg|220px|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(Mihalovci, 15. maj 1901–10. februar 1945, Zagreb, Remetinec)  
(Mihalovci, 15. maj 1901–10. februar 1945, Zagreb, Remetinec)  
Vrstica 9: Vrstica 9:


Med leti 1921 in 1934 je nastopal v skoraj vseh jugoslovanskih gledališčih (Sarajevo, Osijek, Split, Skopje, Maribor, Beograd). Ves čas vojne je bil povezan z NOB, konec leta 1944 aretiran in po nekaj tednih obešen kot talec.
Med leti 1921 in 1934 je nastopal v skoraj vseh jugoslovanskih gledališčih (Sarajevo, Osijek, Split, Skopje, Maribor, Beograd). Ves čas vojne je bil povezan z NOB, konec leta 1944 aretiran in po nekaj tednih obešen kot talec.
Osnovno igralsko izobrazbo je dobil v Ljubljani, nato pa je bil zlasti pod neposrednim vplivom režiserja in igralca Rada Pregarca, občudovalca igralskih izraznih načinov moskovskega Hudožestvenega teatra. Sčasoma je svoj igralski izraz poglobil in oblikoval težke karakterne vloge s prefinjeno inteligenco kulturno izoblikovanega igralca. Njegove razvojno in umetniško najbolj pomembne vloge so: Luka (Gorki, ''Na dnu''); Jerman (Cankar, ''Hlapci''); Križovec (Krleža, ''V agoniji''); Romeo (Shakespeare, ''Romeo in Julija,'' v tej vlogi je gostoval v Ljubljani leta 1929); Smerdjakov (Dostojevski, ''Bratje Karamazovi''); Razkolnikov (Dostojevski, ''Zločin in kazen''); Peer Gynt (Ibsen); Wurm (Schiller, ''Kovarstvo in ljubezen''); Mefisto (Goethe, ''Faust'') in druge.
Skupno s Tanhoferjem je prevedel v hrvaščino Cankarjevo komedijo ''Za narodov blagor'' in Golievo igro ''Jurček''. V hrvaškem filmu ''Lisinski'' je odigral manjšo vlogo in nastopil v nekaj vlogah v hrvaških kulturnih filmih.
==Režije==
{{#dynamic_content:rep | person | 10535 | directings}}


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*http://www.slovenska-biografija.si
== Zunanje povezave==
== Zunanje povezave==
*[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3IVRC5JR/434b1c65-8687-4a16-b432-3137d185a1c6/PDF Dušan Moravec: Portret pozabljenega igralca - www.dlib.si]
*[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-3IVRC5JR/434b1c65-8687-4a16-b432-3137d185a1c6/PDF Dušan Moravec: Portret pozabljenega igralca - www.dlib.si]

Trenutna redakcija s časom 11:50, 10. februar 2015

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

(Mihalovci, 15. maj 1901–10. februar 1945, Zagreb, Remetinec)

Igralec Janko Rakuša je začel po končani gimnaziji leta 1919 nastopati v ljubljanski Drami, sočasno pa je obiskoval dramsko šolo konservatorija. Zaradi uspešnega nadomeščanja Osipa Šesta v vlogi romarja Luke v drami Gorkega Na dnu je bil 1920 redno sprejet v ansambel, a že v naslednji sezoni odpuščen, ker je z Radom Pregarcem sodeloval pri organizaciji gledališke stavke zaradi nastavitve ruske emigrantske skupine.


Med leti 1921 in 1934 je nastopal v skoraj vseh jugoslovanskih gledališčih (Sarajevo, Osijek, Split, Skopje, Maribor, Beograd). Ves čas vojne je bil povezan z NOB, konec leta 1944 aretiran in po nekaj tednih obešen kot talec.


Osnovno igralsko izobrazbo je dobil v Ljubljani, nato pa je bil zlasti pod neposrednim vplivom režiserja in igralca Rada Pregarca, občudovalca igralskih izraznih načinov moskovskega Hudožestvenega teatra. Sčasoma je svoj igralski izraz poglobil in oblikoval težke karakterne vloge s prefinjeno inteligenco kulturno izoblikovanega igralca. Njegove razvojno in umetniško najbolj pomembne vloge so: Luka (Gorki, Na dnu); Jerman (Cankar, Hlapci); Križovec (Krleža, V agoniji); Romeo (Shakespeare, Romeo in Julija, v tej vlogi je gostoval v Ljubljani leta 1929); Smerdjakov (Dostojevski, Bratje Karamazovi); Razkolnikov (Dostojevski, Zločin in kazen); Peer Gynt (Ibsen); Wurm (Schiller, Kovarstvo in ljubezen); Mefisto (Goethe, Faust) in druge.


Skupno s Tanhoferjem je prevedel v hrvaščino Cankarjevo komedijo Za narodov blagor in Golievo igro Jurček. V hrvaškem filmu Lisinski je odigral manjšo vlogo in nastopil v nekaj vlogah v hrvaških kulturnih filmih.

Režije

Viri in literatura

Zunanje povezave