Matjaž Farič

Življenjepis

Začetek plesne in koreografske kariere Matjaža Fariča sega v osemdeseta leta, po šolanju na mariborski baletni šoli in na dresdenski Palluca Schule ter ustanovitvi več plesnih skupin. S prvo, Vzhodnim plesnim projektom, ustvari niz zgodnjih del: Šesti april in Zlom (1988), Rdeči alarm (1989), Emotional (1990), Icht (1991). Leta 1988 pleše v Baletnem observatoriju ZENIT skupine Rdeči pilot, naslednje leto koreografira v Dramskem observatoriju ZENIT. V Slovenskem mladinskem gledališču postavi predstavo Veter, pesek in zvezde ter zanjo leta 1991 prejme nagrado Borštnikovega srečanja za avtorski projekt. Leta 1993 predstavi »potoples« DERR , istega leta Solo . Sledijo preinterpretacije baletnih klasik: Labodje jezero (1994), Romeo in Julija (1995), Posvetitev pomladi (1996), Trilogija, zadnje dejanje (1997). V sezoni 1997/98 v Plesnem teatru Ljubljana ustvari predstavo Klon in njeno skrajšano različico RAM ; naslednje leto nastane Otok . Jeseni 1999 ustanovi skupino Flota, s katero kot hišni koreograf Cankarjevega doma uprizori najprej Terminal (v tedniku Mladina razglašen za slovensko predstavo leta 1999), leta 2000 predstavo 10 stopinj pod 0 in leta 2001 Pohujšanje . Leta 2002 nastaneta solistični projekt 3.oLo in predstava Govori mi svoje telo, leta 2003 ustvari Krog v telesu – kvadrat v glavi in leta 2004 Bari .

Na tujem v sezoni 1988/89 pleše v predstavah amsterdamske skupine Testworks, kot koreograf sodeluje s Studiem za sodobni ples iz Zagreba (uprizori predstavi Stravinski i ja, 1995, in Posvećenje proljeća, 2004) ter z Diversions Dance Company iz Cardiffa (From the Desert Through the Forest, 1997). Leta 2004 postavi predstavo BETA za francosko Compagnie Coline. Kot koreograf sodeluje pri nastajanju opernih in gledaliških predstav v Ljubljani, Novi Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu, Zagrebu, na Reki in v Antwerpnu – najpogosteje v režijah Vita Tauferja (Odisej i sin, Kraljevo , Timon Atenski, Tartif , Sneguljčica in sedem palčkov), Eduarda Milerja (Magic and Loss, Susn , Gospodična Julija) in Matjaža Zupančiča (Opera za tri groše, Hodnik ).

Prejel je več domačih in tujih nagrad. Pomembnejše med njimi so: nagrada na Tekmovanju novega plesa v Budimpešti (1986), nagrada na Desetem baletnem tekmovanju v NDR (1987), Zlata ptica (1988), nagrada na Borštnikovem srečanju (1991), Zlati lovorjev venec za koreografijo na MESS (1991), Župančičeva nagrada (1994), nagrada Prešernovega sklada (za koreografiji Trilogija, zadnje dejanje in Klon , 1998). Istega leta prejme prestižno priznanje koreografa zmagovalca na svetovnem bienalnem tekmovanju koreografov v Seine-Saint-Denisu v Franciji za predstavo RAM. Leta 2003 sledita Zlata paličica in nagrada za vrhunske dosežke v kulturi Mestne občine Murska Sobota.

Matjaž Farič je umetniški vodja zavoda Flota [1].