Neskonči šteti dnevi: Razlika med redakcijama

Vrstica 21: Vrstica 21:


===Dramski prostor in čas===
===Dramski prostor in čas===
PROSTORA drame sta:
*cenen lokal, kot jih najdemo ob starejših samopostrežnih trgovinah, z oguljenimi mizami in s slabo založenim točilnim pultom, ki v svoji ponudbi nima jajčnega likerja;
*Nežino skromno stanovanje v Spodnji Šiški, v stari delavski hiši. Obsega skromno opremljeno dnevno sobo in kuhinjsko nišo. V stanovanju je tudi večji televizor ali zaslon, na katerem se odigrajo nekateri prizori;
*poleg obeh prostorov  pa na odru stoji tudi mikrofon, vanj govori Novinarka in tudi drugi nastopajoči in služi njihovemu izpovedovanju.
ČAS drame ni natančno določen, zdi se, da bi ga lahko postavili nekje v osemdeseta ali devetdeseta leta 20. stol., ko so bili taki bifeji oz. pajzli ob starejših samopostrežnih trgovinah še stalni spremljevalci.

Redakcija: 19:37, 24. februar 2008

Oblika drame

Neskončni šteti dnevi je oštevilčena z 29 prizori. Vsak prizor, razen treh, je naslovljen z nekakšnim glavnim motivom. Zaradi velikega števila prizorov sem le-te združila skupaj še po kakšni drugi skupni značilnosti. Prelomni se mi zdijo naslednji prizori: 8. prizor, kjer Novinarka pove, da sta Neža in Matjaž par že skoraj tri mesece, 13. prizor, kjer se ta doba podaljša na osem mesecev, njuna zveza pa je postavljena že pred prvo preizkušnjo, 19. prizor, kjer Matjaž bolestno priklene Nežo k radiatorju, češ da jo bo tako obvaroval pred nevarnostmi in 24. prizor, kjer Matjaž drugič udari Nežo, izpostavljena pa je tudi motivacija za naslov drame, saj Matjaž pravi: »Samo dneve štejeva. To ni človeka vredno življenje.«

Dramska osebe

Nastopa 8 oseb, glavna protagonista pa sta Matjaž, ki predstavlja negativni pol, in Neža, ki predstavlja pozitivni pol.

MATJAŽ BERGINC je bil nekoč delavec, danes pa je brezposeln, skozi dramo vedno bolj pesimističen in čudaški. Proti koncu drame drsi v vedno večjo pasivnost in pesimizem. Izhod vidi v tem, da tako življenje, kot ga ima sedaj, ni vredno življenja. Zato se odloči, da bo ubil svojo partnerico, nato pa bo sodil še sebi.

NEŽA BUŽINEL je malo afektirana, klepetava natakarica v nekem šišenskem bifeju, stara nekaj čez petindvajset let, in je očitno »umetna blondinka«, saj nekatere stvari razume preveč dobesedno, nekaterih stvari pa sploh ne razume.

NOVINARKA predstavlja glas rumene televizije; v prvem delu drame govori v mikrofon, ki stoji ob robu odra, v zadnjem delu drame pa z mikrofonom poseže tudi v dogajanje samo.

ATA = gospod MARJAN je preprost, star gospod, je nekdanji učitelj biologije. Je blage narave in je nekoliko izgubljen v današnjem svetu. MAMKA = gospa MARJANA je stara gospa, nekdanja delavka in je zajedljiva in zelo opravljiva.

VODIČ je mlajši možakar, ki je poln velikih poslovnih idej. Njegov vzklik konča dramo.

PETRA je mlajša punca, je zelo pasivna, brez idej in brezposelna in ne mara Židov.

INŠPEKTOR je kriminalist v civilu, je Vodičev skrivnostni in vplivni znanec. Je hkrati tudi agent in obiskovalec, ki v 10. in 11. prizoru poizveduje pri Neži za Selško 15, ki pa ne obstaja.

Dramski prostor in čas

PROSTORA drame sta:

  • cenen lokal, kot jih najdemo ob starejših samopostrežnih trgovinah, z oguljenimi mizami in s slabo založenim točilnim pultom, ki v svoji ponudbi nima jajčnega likerja;
  • Nežino skromno stanovanje v Spodnji Šiški, v stari delavski hiši. Obsega skromno opremljeno dnevno sobo in kuhinjsko nišo. V stanovanju je tudi večji televizor ali zaslon, na katerem se odigrajo nekateri prizori;
  • poleg obeh prostorov pa na odru stoji tudi mikrofon, vanj govori Novinarka in tudi drugi nastopajoči in služi njihovemu izpovedovanju.

ČAS drame ni natančno določen, zdi se, da bi ga lahko postavili nekje v osemdeseta ali devetdeseta leta 20. stol., ko so bili taki bifeji oz. pajzli ob starejših samopostrežnih trgovinah še stalni spremljevalci.