Uroš Vagaja: Razlika med redakcijama
 
(5 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Scenografi|Vagaja, Uroš]]
[[Kategorija:Scenografi|Vagaja, Uroš]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*30. oktober 1920, Kranj †5. Julij 1971, Ljubljana)  
(*30. oktober 1920, Kranj †5. Julij 1971, Ljubljana)
 
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja.
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist, izrezovalca linoreznih klišejev in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. 1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cockta. Poleg oblikkovanja plakatov je bil uspešen v oblikovanju knjižnih ovojev, za katere je dobil številne nagrae.  
1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cocta.
 
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal Bojanu Štihu, ki je bil njegov dober prijatelj. Prvi ga je v gledališču angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezom Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miranom Herzogom in drugimi.
O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal prijatelju Bojanu Štihu, prvi pa ga je angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezovm Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miran Herzogom in drugimi.


==Scenografije==
==Scenografije==
*1961, Jan Otčenašek, Karel Urbanek: ''Romeo, Julia in tema'', r. Žarko Petan, Mladinsko gledališče v Ljubljani
*1961, Milan Stante: ''Kekec in Mojca'', r. Žarko Petan, SLG Celje
*1963, Brendan Behan: ''Talec'', r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
*1965, Ivan Cankar: ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
*1965, Mira Mihelič: ''Ura naših dni'', r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
*1965, Slawomir Mrožek: ''Tango'', r.  Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani
*1966, John Millington Synge: ''Vražji fant'', r. Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani
*1966, Ivan Mrak: ''Marija Tudor'', r. Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani
*1967, Miha Remec: ''Delavnica oblakov'', r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
*1967, Branko Miklavc: ''Zvezdnik danes'', r. Anja Dolenc, Mala drama SNG v Ljubljani
*1967, Luigi Pirandello: ''Saj ni zares'', r. Jože Babič, Stalno slovensko gledališče v Trstu
*1968, Ignac Kamenik: ''Marionete'', r. Dušan Jovanović, Drama SNG v Mariboru
*1968, Jože Javoršek ''Manevri'', r. Zvone Šedlbauer, Drama SNG v Ljubljani
*1969, Michel de Ghelderode ''Rdeča magija'', r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
*1969, Vaclav Havel: ''Obvestilo'', r. Dušan Jovanović, Drama SNG v Ljubljani
*1970, Ludvig Holberg: ''Jeppe s hriba'', r. Mario Uršič, Stalno slovensko gledališče v Trstu
*1971, Jean Anouilh: ''Orkester'', r. Janez Vrhunc, Mala drama SNG v Ljubljani
*1971, Titus Maccius Plautus: ''Mostellaria ali Hišni strah'', r. Zvone Šedlbauer, Slovensko ljudsko gledališče v Celju
*1971, Jacinto Benavente: ''Roka roko umije, obe obraz'', r. Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani
==Nagrade==
==Nagrade==
*1953 - več nagrad za uporabno grafiko v letu 1952, Društvo arhitektov Slovenije
*1965 - Kajuhova nagrada, Založba Borec v Ljubljani
*1966 - Sterijeva nagrada za scenografijo uprizoritve drame Ivana Cankarja ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'' v ljubljanske Drame (r. Mile Korun). Skupaj z Melito Vovk in Miletom Korunom, Sterijino pozorje, Novi Sad
*1969 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za dolgoletno scenografsko delo in za knjižne opreme
*1969 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrada Prešernovega sklada]] za dolgoletno scenografsko delo in za knjižne opreme


==Bibliografija==
==Bibliografija==
==Galerija==
<gallery>
Image:Manevri.jpg|Manevri
Image:Uros.jpg|Uroš Vagaja
Image:Ura_nasih_dni.jpg|Ura naših dni
Image:Ura_nasih_dni_UV.jpg|Ura naših dni
Image:Tango.jpg|Tango
Image:Sreca_v_nesreci.jpg|Sreča v nesreči
Image:Skupina_bunker.jpg|Skupina Bunker - od leve proti desni sedijo Svetozar Križaj, Oton Jugovec, Uroš Vagaja v sredini Franc Šmid
Image:Rdeca_magija.jpg|Rdeča magija
Image:Rameaujev_necak.jpg|Rameaujev nečak - Dare Valič, Uroš Vagaja in Boris Kralj, 1966
Image:Pohujsanje.jpg|Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
Image:Od_leve.jpg|Od leve proti desni - Svetozar Križaj, Oton Jugovec in Uroš Vagaja
Image:Marija_tudor.jpg|Marija Tudor
Image:Delavnica_oblakov.jpg|Delavnica oblakov
</gallery>
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[http://www.vagaja.com/ www.vagaja.com]
[http://www.vagaja.com/ www.vagaja.com]

Trenutna redakcija s časom 16:19, 2. september 2013

Življenjepis

(*30. oktober 1920, Kranj †5. Julij 1971, Ljubljana)

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, leta 1941 se vpiše na Tehnično fakulteto, oddelek za arhitekturo v Ljubljani. V času okupacije bil organizator OF, kot ilegalec ujet in poslan v ujetništvo v Firence. Po kapitulacije Italije od jeseni 1943 začne z delom v partizanski tiskarni “Doberdob” na Primorskem kot karikaturist, izrezovalca linoreznih klišejev in tudi lektor. Po osvoboditvi znova vpiše arhitekturo, tokrat na Karlovi fakulteti v Pragi. Po resoluciji Informbiroja se leta 1948 vrne v Ljubljano in nadaljuje študij na ljubljanski arhitekturi in diplomira leta 1956 v razredu prof. Ravnikarja. 1950 osnuje skupino “Bunker”, ki se je ukvarjala predvsem z grafičnim oblikovanjem. Je avtor plakata za pijačo Cockta. Poleg oblikkovanja plakatov je bil uspešen v oblikovanju knjižnih ovojev, za katere je dobil številne nagrae.

O svoji veliki ljubezni do gledališča je pisal Bojanu Štihu, ki je bil njegov dober prijatelj. Prvi ga je v gledališču angažiral Žarko Petan. Sodeloval je še z Miletom Korunom, Dušanom Mlakarjem, Janezom Vrhuncem, Darjo Vidic, Ivanom Mrakom, Miranom Herzogom in drugimi.

Scenografije

  • 1961, Jan Otčenašek, Karel Urbanek: Romeo, Julia in tema, r. Žarko Petan, Mladinsko gledališče v Ljubljani
  • 1961, Milan Stante: Kekec in Mojca, r. Žarko Petan, SLG Celje
  • 1963, Brendan Behan: Talec, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
  • 1965, Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
  • 1965, Mira Mihelič: Ura naših dni, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
  • 1965, Slawomir Mrožek: Tango, r. Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani
  • 1966, John Millington Synge: Vražji fant, r. Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani
  • 1966, Ivan Mrak: Marija Tudor, r. Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani
  • 1967, Miha Remec: Delavnica oblakov, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
  • 1967, Branko Miklavc: Zvezdnik danes, r. Anja Dolenc, Mala drama SNG v Ljubljani
  • 1967, Luigi Pirandello: Saj ni zares, r. Jože Babič, Stalno slovensko gledališče v Trstu
  • 1968, Ignac Kamenik: Marionete, r. Dušan Jovanović, Drama SNG v Mariboru
  • 1968, Jože Javoršek Manevri, r. Zvone Šedlbauer, Drama SNG v Ljubljani
  • 1969, Michel de Ghelderode Rdeča magija, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani
  • 1969, Vaclav Havel: Obvestilo, r. Dušan Jovanović, Drama SNG v Ljubljani
  • 1970, Ludvig Holberg: Jeppe s hriba, r. Mario Uršič, Stalno slovensko gledališče v Trstu
  • 1971, Jean Anouilh: Orkester, r. Janez Vrhunc, Mala drama SNG v Ljubljani
  • 1971, Titus Maccius Plautus: Mostellaria ali Hišni strah, r. Zvone Šedlbauer, Slovensko ljudsko gledališče v Celju
  • 1971, Jacinto Benavente: Roka roko umije, obe obraz, r. Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani

Nagrade

  • 1953 - več nagrad za uporabno grafiko v letu 1952, Društvo arhitektov Slovenije
  • 1965 - Kajuhova nagrada, Založba Borec v Ljubljani
  • 1966 - Sterijeva nagrada za scenografijo uprizoritve drame Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski v ljubljanske Drame (r. Mile Korun). Skupaj z Melito Vovk in Miletom Korunom, Sterijino pozorje, Novi Sad
  • 1969 Nagrada Prešernovega sklada za dolgoletno scenografsko delo in za knjižne opreme

Bibliografija

Galerija

  • Manevri

    Manevri

  • Uroš Vagaja

    Uroš Vagaja

  • Ura naših dni

    Ura naših dni

  • Ura naših dni

    Ura naših dni

  • Tango

    Tango

  • Sreča v nesreči

    Sreča v nesreči

  • Skupina Bunker - od leve proti desni sedijo Svetozar Križaj, Oton Jugovec, Uroš Vagaja v sredini Franc Šmid

    Skupina Bunker - od leve proti desni sedijo Svetozar Križaj, Oton Jugovec, Uroš Vagaja v sredini Franc Šmid

  • Rdeča magija

    Rdeča magija

  • Rameaujev nečak - Dare Valič, Uroš Vagaja in Boris Kralj, 1966

    Rameaujev nečak - Dare Valič, Uroš Vagaja in Boris Kralj, 1966

  • Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

    Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

  • Od leve proti desni - Svetozar Križaj, Oton Jugovec in Uroš Vagaja

    Od leve proti desni - Svetozar Križaj, Oton Jugovec in Uroš Vagaja

  • Marija Tudor

    Marija Tudor

  • Delavnica oblakov

    Delavnica oblakov

Zunanje povezave

www.vagaja.com

Pridobljeno iz »https://sigledal.org/w/index.php?title=Uroš_Vagaja&oldid=28902«

Pripomočki

Po wikiju

Podpora

Orodja

Pogledi

Imenski prostori