Alojz Kraigher

Foto: Wikimedia Commons

Življenjepis

Alojz Kraigher se je rodil v Postojni, 22. aprila 1877. Leta 1903 je bil promoviran na Medicinski fakulteti na Dunaju in je od leta 1907 kot splošni zdravnik delal pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Po letu 1914 je delal v Ljubljani, kjer je med leti 1919 in 1922 vodil mestno bolnišnico in po specializaciji od leta 1929 delal kot zobozdravnik. Prizadeval si je za ustanovitev Medicinske fakultete, sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju in med II. svetovno vojno deloval pri Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachau.


Z leposlovjem se je začel ukvarjati pod vplivom moderne že v gimnaziji in bil v stiku z Ivanom Cankarjem do njegove smrti. Pisal je kratko prozo, romane, dramatiko, kamor je vselej vpletal tudi erotične elemente.


Največji uspeh je dosegel z dramo v treh dejanjih Školjka (1911, in nova izdaja, prirejena za oder, 1923), ki pogumno razčlenjuje ljubezenske in spolne odnose v malomeščanski družbi, obsoja dvojno moralo in se zavzema za pravico žene do svobode in neodvisne izbire ljubezni. Glavna junakinja Pepina se sooča z etično dilemo: živeti v sponah na pogled urejenega zakona brez ljubezni ali živeti svobodno življenje in uživati prvinsko ljubezen izven zakona.


Kraigher je nekajkrat poskušal prikazati človeško podobo Ivana Cankarja, svojega prijatelja in pisateljskega tovariša. Njegovo umetniško in človeško usodo je upodobil v drami Umetnikova trilogija, o njem pa je napisal tudi obsežno monografijo. Zapletenost človeškega življenja v odvisnosti od usodnejših sil, kakor je spolnost, je obdelal v vojni drami iz življenja v bolnišnici Na fronti sestre Žive (1929).


Leta 1958 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 25. februarja 1959 v Ljubljani.

Dramska besedila


Nagrade

  • 1958 Prešernova nagrada za življenjsko delo

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Wikipedija

Zunanje povezave