Igor Torkar
Življenjepis
Igor Torkar, s pravim imenom Boris Fakin in psevdonimom Zlatoust, se je rodil v Kostanjevici na Krasu, 13. oktobra 1913. Leta 1941 je diplomiral iz kemije na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil že kot študent dejaven v levičarskem gibanju in pri akcijah univerzitetne mladine. Med II. svetovno vojno je bil interniran v nemško taborišče Dachau, po vojni leta 1949 pa na dachavskem procesu obsojen na 12 let zapora. Po treh letih v zaporu je bil pogojno izpuščen, leta 1971 pa je bila sodba razveljavljena. Od leta 1954 je poučeval na ALU. V literaturi se je najprej uveljavil kot kot pesnik. V dramatiki pa je iskal nove možnosti zgradbe, v snovanju dogajanja pa izhajal iz sentimentalnega humanizma, kamor je kasneje vnašal tudi satiro. Pisal je tudi radijske in TV-igre, objavljal epigrame in sprotne satirične zapiske. Umrl je 1. januarja 2004 v Ljubljani.
Dramska besedila
- Svetloba sence
- Velika preizkušnja
- Pravljica o smehu
- Balada o taščici
- Balada o črnem noju
- Zlata mladina
- Pisana žoga
- Delirij
- Revizor 74
- Revizor 93
- Požar
- Pozabljeni ljudje
- Vstajenje Jozefa Švejka
- Študentska soba
- Branjevske čenče
- Gospod Ponikvar
- Bistro
Dramatizacije
Radijske igre
Dramska besedila v tujih jezikih
- Pisana žoga (francoščina, srbščina, slovaščina)
Nagrade
Bibliografija
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.