Matjaž Briški

Iz Geslo


Življenjepis

(*4. april 1973, Ljubljana) Po srednji šoli je študiral laično teologijo na Teološki fakulteti in samostojno filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa se je prepisal na AGRFT v Ljubljani, kjer je leta 2005 diplomiral na dramaturgiji z diplomsko nalogo Mestni oder Koper in poetična drama. Kot študent igralec je sodeloval pri projektu N'Antigona, s projektom Witkacy pa kot soavtor gledališke delavnice v Filovcih. Je aktiven član društva Speča lepotica, ki se ukvarja z obnovo gradu Mirna na Dolenjskem, in sodelavec produkcijske hiše Mama Film. V predstavi Kraljica Margot (3. april 2005, režija Diego de Brea, SMG) je bil dramaturški asistent, pri celovečernem filmu Akviziter (produkcija Mama Film) pa koscenarist. Napisal je scenarij za kratki igrani film Nezaželeno srce ter drame Nori časi (2003), Križ (2004) in Komika zla (2006).

Dramska besedila

Dramatizacije

Dramska besedila v tujih jezikih

Celotna besedila

Dramaturgije

Filmski scenariji

  • Akviziter (celovečerni film, koscenarist)
  • Nezaželeno srce (kratki igrani film)

Značilnosti

Sam pravi o svojih delih, junakih in jeziku takole (Briški 2005):

»Notranja naravnanost mojih dramskih del odraža reflektirano pojavnost zunanjega sveta. Pri čemer zgodbe in junaki niso akterji realnega stanja sveta, temveč so le odsev simbolične slike človeka. Zavezujočost je tako usmerjena na ponotranjene zunanjega dojemanja človeka in sveta okoli njega. Pri čemer me predvsem zanima odnos med tema dvema poloma in prazen prostor med njima. To pa je hkrati tudi prostor besede … Z drugimi besedami povedano, moji junaki so kljub svoji neresnični realnosti, ravno zaradi te, bolj resnični, bolj zavezujoči od resničnosti. Resničnost si določa človek sam. Jezik tako ostaja v službi odkrivanja resnice, seveda pa se mu pogled do končnega spoznanja neprestano izmika. To ne pomeni, da resnice ni, je le več pogledov nanjo. Čimbolj te prespektive omogočajo bralcu oziroma gledalcu njegovo razlago (samospraševanje) skozi različne plasti, tem bolj ostaja umetniška stvaritev vredna te besede.«

Pesniška groteska Križ je postavljena v sedanji čas, a je zelo aktualna in deluje širše v času in družbi. Povezuje sveto in svetno, božje in banalno, kar bi na trenutke lahko delovalo absurdno, pa ne, saj opazimo vzporednice med preteklostjo in sodobnostjo. Prizori so napisani v kratkih, okretnih rimah, polni so jezikovnih iger, nesmislov.

Dopolnilo Križu je Komika zla, satira v enem dejanju, ki je groteskna, farsična in črna, nikakor pa ni tragična. V njej se Briški sprašuje, kaj je dobro, kaj je zlo, na tak način, da imamo občutek, da beremo neko filozofsko-religiozno razpravo. Tudi tu se njegov dialog bliža verzom.

Taras Kermauner meni, da se je Briški odločil, da ne bo pisal za širšo publiko, enači ga z Mrakom, ki tudi ni sledil 'trendu opic'. Njegove drame nas silijo k nenehnemu razmišljanju, za to poskrbi že s samim slogom pisanja, ki sledi Strniševi poetični drami. Dialogi so namreč verzificirani, ogromno je jezikovnih iger (ponavljanje, nesmisli …), ki dogajanje poživijo in poganjajo dalje. Tema in snov sta religiozni, ukvarja se s sodobnimi filozofskimi vprašanji o dobrem in slabem, človekovi odrešitvi in trpljenju.

Nagrade

Viri in literatura

  • Slavko Pezdir: Križ na koncu hodnika. Sodobnost. Revija za književnost in kulturo. Ljubljana: Kulturno umetniško društvo SODOBNOST International, 2005. 513–523.
  • Matjaž Briški: Avtopoetika. Sodobnost. Revija za književnost in kulturo. Ljubljana: Kulturno umetniško društvo SODOBNOST International, 2005. 532.
  • Matjaž Briški: Križ. Sodobnost. Revija za književnost in kulturo. Ljubljana: Kulturno umetniško društvo SODOBNOST International, 2005. 533–565.
  • Matjaž Briški: Slovenska dramatika danes. Sodobnost. Revija za književnost in kulturo. Ljubljana: Kulturno umetniško društvo SODOBNOST International, 2006. 861–863.
  • Taras Kermauner: Se dramatiku zlo res jebe? Ob Briškega drami Komika zla. Dialogi. Maribor: Obzorja, 2006. 5–17.