Vili Ravnjak

Iz Geslo


Življenjepis

Vili Ravnjak se je rodil 31. 3. 1960 v Celju. Po končani srednji šoli je študiral dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1984. Od leta 1983 je povezan s Slovenskim narodnim gledališčem v Mariboru, kjer je z vmesnimi prekinitvami do danes zaposlen kot hišni dramaturg ali kot umetniški direktor Drame. je ustvarjalec, ki deluje na več področjih (gledališkem, pisateljskem, duhovnem, …). Pomemben del njegove umetniške ustvarjalnosti predstavlja dramsko pisanje.


Gledališki opus Vilija Ravnjaka obsega več področij – od praktične in teoretične dramaturgije, gledališke zgodovine in antropologije, vodenja gledališča, pedagoškega dela do pisanja dramskih tekstov in gledališke publicistike. Med letoma 1985–1989 je bil ravnatelj in umetniški vodja Drame SNG Maribor, od leta 1985 do 1992 je vodil Dramski studio Maribor. Med letoma 2006 in 2013 je bil ponovno umetniški dirketor mariborske Drame. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim: Glazerjeva listina, 1993, Veliki bršljanov venec za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije, 2013, Grun-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, 2013.


V zgodnjem obdobju (v dijaških in študentskih letih) je pisal realistične drame iz vsakdanjega življenja, od katerih je eno posnela Televizija Slovenija (Življenje v krogu, 1984). V zrelem obdobju (med letoma 1988 in 2002) je nastalo pet dramskih besedil, ki izrazito izstopajo in odstopajo od siceršnje slovenske dramatike; vsako od njih predstavlja izviren in samosvoj umetniški kozmos, stilnodramaturško in vsebinsko inovacijo: Potovanje v Rim (1988), Aneks (1989, upriz. 1990), Tugomer ali Tisti, ki meri žalost (1990, upriz. 1991), Giordano Bruno (1995, upriz. 1998), Egipčanski misterij (2002).


Potovanje v Rim je osrednje besedilo Ravnjakovega dramskega opusa. Iz njega so neposredno ali posredno izšla druga besedila (Aneks, Tugomer, Giordano Bruno), z njim so povezani tudi avtorjevi pomembnejši gledališki teoretični eseji (Iluzionistično zrcalo, 1989, Drama kot mandala, 1991, Teorija kaosa in možnosti dramaturgije, 1992).


Ravnjakove drame in scenariji so leta 1998 izšli v knjigi Feniksov let. Sicer je Ravnjak doslej objavil več knjig esejev s področja gledališča (Umetnost igre, Mariborski gledališki nemiri, Gledališče kot stvarnost in iluzija, Polja igre, polja sanj) in duhovne antropologije (Spoznavanje Višjega Jaza, Smaragdna pot, Prebujanje v svetlobo, …). Televizija Slovenija je po njegovem scenariju posnela odmevno televizijsko serijo Tretje oko (1998).


Dramaturgije

2001 -

1991 - 2000


1981 - 1990

Dramska besedila

Radijske igre

Celotna besedila

Nagrade

Literatura in viri

Zunanje povezave