Geslo:Na današnji dan/1962: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
*'''[[Geslo:Na današnji dan/27. julij|27. JULIJ]]'''<br> | *'''[[Geslo:Na današnji dan/27. julij|27. JULIJ]]'''<br> | ||
V Gördingu na Danskem se je rodila igralka [[Jette Ostan Vejrup|Jette Vejrup]], poročena Ostan. Članica [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] ansambla. Fräulein Schneider, Olga, Sladka Sue, Fjokla, Harper Regan, ki je pred nekaj leti v intervjuju za Dnevnik povedala: „Slovenščina je zame še vedno tuj jezik in bo to verjetno do konca življenja. /.../ So trenutki, ko dejansko ne razumem, kaj govorim, saj so mi vse te besede in zvoki - tuji. Veste, torta dobi zame pravi pomen, ko zaslišim besedo "lagkage"! Če obnavljamo predstavo, ki je nekaj časa nismo igrali, moram z vajami začeti vsaj teden dni pred uprizoritvijo. Nenehno vadim, teden dni prej, dva dni prej, en dan prej, pred samim nastopom imam intenzivne ogrevalne vaje - sem kot kak športnik!“ | V Gördingu na Danskem se je rodila igralka [[Jette Ostan Vejrup|Jette Vejrup]], poročena Ostan. Članica [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] ansambla. Fräulein Schneider, Olga, Sladka Sue, Fjokla, Harper Regan, ki je pred nekaj leti v intervjuju za ''Dnevnik'' povedala: „Slovenščina je zame še vedno tuj jezik in bo to verjetno do konca življenja. /.../ So trenutki, ko dejansko ne razumem, kaj govorim, saj so mi vse te besede in zvoki - tuji. Veste, torta dobi zame pravi pomen, ko zaslišim besedo "lagkage"! Če obnavljamo predstavo, ki je nekaj časa nismo igrali, moram z vajami začeti vsaj teden dni pred uprizoritvijo. Nenehno vadim, teden dni prej, dva dni prej, en dan prej, pred samim nastopom imam intenzivne ogrevalne vaje - sem kot kak športnik!“ | ||
<div class="spacer"></div> | <div class="spacer"></div> | ||
Vrstica 39: | Vrstica 39: | ||
*'''[[Geslo:Na današnji dan/10. september|10. SEPTEMBER]]'''<br> | *'''[[Geslo:Na današnji dan/10. september|10. SEPTEMBER]]'''<br> | ||
V Mariboru se je rodila Marinka Poštrak. Gospa s kitami, ki s svojimi repertoarji družbeno angažiranih projektov piči direktno v srž problema. Pa tudi vroča, strastna in mila pesnica. „Nad mano vrišč galeba. Samo on zna kričati tako predirljivo kot molčiva midva.“ | V Mariboru se je rodila [[Marinka Poštrak]]. Gospa s kitami, ki s svojimi repertoarji družbeno angažiranih projektov piči direktno v srž problema. Pa tudi vroča, strastna in mila pesnica. „Nad mano vrišč galeba. Samo on zna kričati tako predirljivo kot molčiva midva.“ | ||
<div class="spacer"></div> | <div class="spacer"></div> | ||
Vrstica 47: | Vrstica 47: | ||
*'''[[Geslo:Na današnji dan/18. november|18. NOVEMBER]]'''<br> | *'''[[Geslo:Na današnji dan/18. november|18. NOVEMBER]]'''<br> | ||
V Postojni se je rodila dramaturginja, publicistka in selektorica [[Diana Koloini]]. | V Postojni se je rodila dramaturginja, publicistka in selektorica [[Diana Koloini]]. Umetniška vodja. Deseta od njenih dvaindvajsetih misli o dramaturgiji (Dialogi, 1 – 2/13) pa gre takole: „Ena povsem zasebna. Kot dramaturginja sem delala pri številih uprizoritvah, dostikrat z velikimi režiserji (tudi po večkrat zapovrstjo), mnoge „mojih“ uprizoritev so bile nagrajene in precej sem pisala. Upam si reči, da sem trdo delala. A čisto zagotovo vem, da so mi pri „prepoznavnosti“ - oz. pri suverenosti znotraj gledališča – še največ pripomogli štirje kratki spisi o popotovanju v neko eksotično deželo, objavljeni v dnevnem časopisju (povsem pogrošno pisanje – stresla sem ga v par urah). V tem ni nič groznega. A dobro je vedeti.“ | ||
<div class="spacer"></div> | <div class="spacer"></div> | ||
Vrstica 55: | Vrstica 55: | ||
*'''[[Geslo:Na današnji dan/27. december|27. DECEMBER]]'''<br> | *'''[[Geslo:Na današnji dan/27. december|27. DECEMBER]]'''<br> | ||
V Ljubljani se je rodil dramaturg, prevajalec, gledališki teoretik, urednik, publicist in predavatelj Tomaž Toporišič. Ki je za | V Ljubljani se je rodil dramaturg, prevajalec, gledališki teoretik, urednik, publicist in predavatelj [[Tomaž Toporišič]]. Ki je za SiGledal takole opisal paradoks o dramaturgu: »Dramaturg vedno sedi na več stolih, včasih tudi stopi na oder, veliko se pogovarja z režiserjem, igralci, drugimi sodelavci, skratka je neulovljiv, včasih z distanco, včasih neopazen, a nujen. In njegovega ali njenega prispevka k predstavi in zgodovini slovenskega gledališča se nikoli ne bo dalo relevantno oceniti in prikazati.« |
Trenutna redakcija s časom 23:32, 30. november 2015
V Novem mestu se je rodil Jonas Žnidaršič.
V Ljubljani se je rodil igralec Mario Šelih. Dolgoletni član celjskega gledališča. Včasih pa pevec punk rock skupine Lublanski psi.
V Clevelandu (ZDA) se je razpustilo Dramsko društvo Ivan Cankar, ki ga je več let vodila Avgusta Danilova, prvi režiser pa je bil Janko N. Rogelj in je od ustanovitve 6. 2. 1919 uprizorilo 137 slovenskih in tujih dramskih del.
V Zagrebu je umrl režiser in teatrolog Branko Gavella.
Na Golniku je umrl igralec, režiser, publicist in pedagog Osip Šest.
V Ljubljani je umrl pisatelj, dramatik in prevajalec Fran Saleški Finžgar.
V Metliki se je rodila režiserka Mateja Koležnik. Že v srednji šoli kantavtorica, o kateri je youtube uporabnik ob pesmi Jardin d'hiver, ki jo je zapela s skupino Bossa de novo zapisal: »Mateja Koležnik je s svojim mehkim (da ne uporabim bolj sočne besede) glasom fantastična. Kakšna škoda, da tu ni mogoče najti kakšne skladbe iz njenih kantavtorskih časov s konca 70. in z začetka 80. let. Le kdo se danes spomni, da je Mateja leta 1980 v Subotici dobila nagrado za najboljšo interpretacijo?! In to istega leta, ko so tam nastopili Film, Idoli in Šarlo Akrobata s tremi kultnimi skladbami "novega vala": Neprilagodjen, Zašto su danas devoljke ljute in Ona se budi.«
V Gördingu na Danskem se je rodila igralka Jette Vejrup, poročena Ostan. Članica MGL ansambla. Fräulein Schneider, Olga, Sladka Sue, Fjokla, Harper Regan, ki je pred nekaj leti v intervjuju za Dnevnik povedala: „Slovenščina je zame še vedno tuj jezik in bo to verjetno do konca življenja. /.../ So trenutki, ko dejansko ne razumem, kaj govorim, saj so mi vse te besede in zvoki - tuji. Veste, torta dobi zame pravi pomen, ko zaslišim besedo "lagkage"! Če obnavljamo predstavo, ki je nekaj časa nismo igrali, moram z vajami začeti vsaj teden dni pred uprizoritvijo. Nenehno vadim, teden dni prej, dva dni prej, en dan prej, pred samim nastopom imam intenzivne ogrevalne vaje - sem kot kak športnik!“
V Trbovljah se je rodil plesalec, koreograf in pedagog Iztok Kovač. Vodja mednarodne skupine En-knap. Direktor Španskih borcev. Ali bi imel tako bleščečo plesno kariero, če se ne bi rodil prav v delavskem okolju Trbovelj?
V Mariboru se je rodila Marinka Poštrak. Gospa s kitami, ki s svojimi repertoarji družbeno angažiranih projektov piči direktno v srž problema. Pa tudi vroča, strastna in mila pesnica. „Nad mano vrišč galeba. Samo on zna kričati tako predirljivo kot molčiva midva.“
V Ljubljani se je rodila kostumografka Barbara Stupica.
V Postojni se je rodila dramaturginja, publicistka in selektorica Diana Koloini. Umetniška vodja. Deseta od njenih dvaindvajsetih misli o dramaturgiji (Dialogi, 1 – 2/13) pa gre takole: „Ena povsem zasebna. Kot dramaturginja sem delala pri številih uprizoritvah, dostikrat z velikimi režiserji (tudi po večkrat zapovrstjo), mnoge „mojih“ uprizoritev so bile nagrajene in precej sem pisala. Upam si reči, da sem trdo delala. A čisto zagotovo vem, da so mi pri „prepoznavnosti“ - oz. pri suverenosti znotraj gledališča – še največ pripomogli štirje kratki spisi o popotovanju v neko eksotično deželo, objavljeni v dnevnem časopisju (povsem pogrošno pisanje – stresla sem ga v par urah). V tem ni nič groznega. A dobro je vedeti.“
V Ljubljani je umrl igralec Drago Makuc.
V Ljubljani se je rodil dramaturg, prevajalec, gledališki teoretik, urednik, publicist in predavatelj Tomaž Toporišič. Ki je za SiGledal takole opisal paradoks o dramaturgu: »Dramaturg vedno sedi na več stolih, včasih tudi stopi na oder, veliko se pogovarja z režiserjem, igralci, drugimi sodelavci, skratka je neulovljiv, včasih z distanco, včasih neopazen, a nujen. In njegovega ali njenega prispevka k predstavi in zgodovini slovenskega gledališča se nikoli ne bo dalo relevantno oceniti in prikazati.«