Edvard Dežman: Razlika med redakcijama

(Nova stran z vsebino: Dežman, Edvard Dežman, Edvard ==Življenjepis== Edvard Dežman se je rodil v Selnici ob Dravi, 21. marca...)
 
Brez povzetka urejanja
 
(6 vmesnih redakcij drugega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 4: Vrstica 4:
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Edvard Dežman se je rodil v Selnici ob Dravi, 21. marca 1944. Končal je srednjo baletno šolo v Ljubljani ter se izpopolnjeval še v Cannesu in Sankt Peterburgu. Leta 1966 je postal član [[SNG Opera in balet Ljubljana|ljubljanskega Baleta]], med leti 1971 in 1990 pa je bil solist [[SNG Maribor|mariborskega Baleta]], kjer je z velikim tehničnim znanjem in osebnim šarmom oblikoval številne vloge ('''Mercutio''' v ''Romeu in Juliji'' S. S. Prokofjeva, '''Franc''' v ''Coppélii'' L. Delibesa, '''James''' v ''La Sylphyde'' H. Löwenskjolda, '''Albrecht''' v ''Giselle'' A.-C. Adama, '''Nurali''' v ''Bahčisarajski fontani'' B. Asafjeva, '''Prvi toreador''' v ''Don Kihotu'' L. Minkusa) ter tudi koreografiral za dramske in operne predstave. Po letu 1985 je bil vodja [[SNG Maribor|mariborskega Baleta]], od leta 1971 pa je tudi poučeval na mariborski srednji baletni šoli. Za svoje delo je leta 2004 prejel [[Nagrade Lydie Wisiak|Nagrado Lydie Wisiak]].
Edvard Dežman se je rodil v Selnici ob Dravi, 21. marca 1944. Končal je srednjo baletno šolo v Ljubljani ter se izpopolnjeval še v Cannesu in Sankt Peterburgu. Leta 1966 je postal član [[SNG Opera in balet Ljubljana|ljubljanskega Baleta]], med leti 1971 in 1990 pa je bil solist [[SNG Maribor|mariborskega Baleta]], kjer je z velikim tehničnim znanjem in osebnim šarmom oblikoval številne vloge ('''Mercutio''' v ''Romeu in Juliji'' S. S. Prokofjeva, '''Franc''' v ''Coppélii'' L. Delibesa, '''James''' v ''La Sylphyde'' H. Löwenskjolda, '''Albrecht''' v ''Giselle'' A.-C. Adama, '''Nurali''' v ''Bahčisarajski fontani'' B. Asafjeva, '''Prvi toreador''' v ''Don Kihotu'' L. Minkusa) ter tudi koreografiral za dramske in operne predstave. Po letu 1985 je bil vodja [[SNG Maribor|mariborskega Baleta]], od leta 1971 pa je tudi poučeval na mariborski srednji baletni šoli. Za svoje delo je leta 2004 prejel [[Nagrade Lydie Wisiak|Nagrado Lydie Wisiak]].
==Vloge==
{{#dynamic_content:rep | person | 1029 | roles | 1987-1998}}
==Koreografije==
{{#dynamic_content:rep | person | 1029 | coreographies | 1987-1998}}
==Nagrade==
*2021 Glazerjeva nagrada za življenjsko delo na področju baletne umetnosti


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==
*[https://www.vecer.com/kultura/podrl-sem-zelezno-zaveso-v-mariboru-10052022 Podrl sem železno zaveso v Mariboru -www.večer.com, 13.8.2019]
*[https://www.dnevnik.si/82763 Podeljene nagrade baletnikom - www.dnevnik.si, 12.5.2004]
*[https://www.dbus.si/category/n_1/ Edvard Dežman, dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo]

Trenutna redakcija s časom 23:03, 13. marec 2021


Življenjepis

Edvard Dežman se je rodil v Selnici ob Dravi, 21. marca 1944. Končal je srednjo baletno šolo v Ljubljani ter se izpopolnjeval še v Cannesu in Sankt Peterburgu. Leta 1966 je postal član ljubljanskega Baleta, med leti 1971 in 1990 pa je bil solist mariborskega Baleta, kjer je z velikim tehničnim znanjem in osebnim šarmom oblikoval številne vloge (Mercutio v Romeu in Juliji S. S. Prokofjeva, Franc v Coppélii L. Delibesa, James v La Sylphyde H. Löwenskjolda, Albrecht v Giselle A.-C. Adama, Nurali v Bahčisarajski fontani B. Asafjeva, Prvi toreador v Don Kihotu L. Minkusa) ter tudi koreografiral za dramske in operne predstave. Po letu 1985 je bil vodja mariborskega Baleta, od leta 1971 pa je tudi poučeval na mariborski srednji baletni šoli. Za svoje delo je leta 2004 prejel Nagrado Lydie Wisiak.

Vloge


Koreografije

Nagrade

  • 2021 Glazerjeva nagrada za življenjsko delo na področju baletne umetnosti

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave