SNG Maribor

Iz Geslo

Predstavitev gledališča

SNG Maribor, ki je kot poklicno gledališče začelo delovati v letu 1919, je največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Pod njegovim okriljem delujejo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester. Zavod si v vseh zvrsteh prizadeva za uravnotežen program, ki na eni strani ohranja vrhunsko tradicijo, na drugi strani pa prinaša nove umetniške izraze in vsebine. Za otroke in mlade ustvarja raznolik program, spodbuja avtorske projekte svojih ustvarjalcev, program pa dopolnjuje z domačimi in mednarodnimi koprodukcijami.


SNG Maribor je tudi gostitelj in organizator vsakoletnega osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališč Festival Borštnikovo srečanje.

Zgodovina SNG Maribor

Začetki gledališkega delovanja v Mariboru segajo v 18. stoletje. Leta 1785 je mesto dobilo prvo gledališko dvorano na današnji Vetrinjski ulici, kjer so nastopale potujoče gledališke skupine. Leta 1805 se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha na Cerkvenem oziroma današnjem Slomškovem trgu.


Načrtno zgrajeno gledališko poslopje so v Mariboru sezidali konec leta 1851 za nemško poklicno dramsko in operno gledališče, ki je v stavbi je delovalo do 1919. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Staro poslopje današnjega kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru z dominantno fasado, obrnjeno k Slomškovemu trgu, je do danes ostalo praktično nespremenjeno. Leta 1899 je sezidan Narodni dom z lepo dvorano in za tem ustanovljeno še Dramatično društvo, ki pomeni začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914.


Leto 1919 zaznamuje ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev: Tugomer, 27. sep. 1919) . Med domačimi avtorji je bil poudarjen Ivan Cankar, igrali pa so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa.


Leta 1941 je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so obnovili leta 1945. Prvo predstavo je že v maju režiral Fran Žižek. Dramo so v zadnjih skoraj petih desetletjih kot umetniški vodje in dramaturgi najbolj zaznamovali Jaro Dolar, Vladimir Skrbinšek, Miran Herzog, Branko Gombač, Bojan Štih, Vili Ravnjak, Tomaž Pandur in Samo Strelec.


Od leta 1965 je Slovensko narodno gledališče v Mariboru vsak oktober gostitelj Borštnikovega srečanja slovenskih dramskih gledališč. Namen festivala je ovrednotiti minulo sezono in počastiti najboljše.


Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Sledili so mu Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, ki se je prvi lotil sodobnejših in novejših slovenskih opernih del, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec in Karen Kamenšek. Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. Za njo so kot hišni koreografi oziroma umetniški vodje v Mariboru delali Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Radomir Milošević, Jelka Ivelja, Iko Otrin, Albert Likavec, Marin Turcu in Edward Clug.


Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Že skoraj 140 let praktično nespremenjeno lice gledališča se po tistem v zahodni smeri nadaljuje z modernistično ubranimi arhitekturnimi toni. Prenovljena stara dvorana pa se v svoji bleščeči preobleki kaže kot dostojen reprezentant tradicionalistično zasnovanega gledališkega hrama.

Upravniki oz. direktorji

  • 1919-1921: Hinko Nučič, upravnik, ravnatelj, režiser in igralec
  • 1922-1926: Valo Bratina, upravnik, ravnatelj, igralec in režiser
  • 1922-1941: Radovan Brenčič, upravnik
  • 1945-1947: Ludvik Mrzel, upravnik in ravnatelj
  • 1947-1948: Branko Rudolf, upravnik in ravnatelj
  • 1948-1956: Jaro Dolar, upravnik ravnatelj in režiser (1948-1957)
  • 1956-1961: Josip Šegula, upravnik
  • 1962-1973: Ivan Kranjčič, upravnik
  • 1974-1986: Juro Kislinger, upravnik in režiser
  • 1988-1992: Blaž Železnik, upravnik
  • 1992-1996: Teo Pajnik, upravnik
  • 1997-2001: Blaž Rafolt, upravnik
  • 2001-2003: Danilo Rošker, v. d. direktorja
  • 2003-: Danilo Rošker, direktor

Drama SNG Maribor

Zgodovina Drame

Začetki slovenskega gledališkega snovanja v Mariboru segajo v drugo polovico 19. stoletja s čitalniškim gledališčem. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je delovalo kot polpoklicno gledališče v Narodnem domu. Leta 1919 je pričelo v zgradbi nekdanjega nemškega mestnega gledališča delovati prvo slovensko poklicno gledališče – SNG Maribor – s stalnim dramskim in občasnim glasbenim ansamblom (opera je delovala med leti 1922 – 1928 in od 1945 dalje neprekinjeno). Otvoritvena premiera je bila 27. septembra 1919 – Josip Jurčič: Tugomer, v režiji Hinka Nučiča, sicer prvega ravnatelja SNG Maribor. V več kot 80 letih stalnega delovanja (prekinitev je bila med leti 1941 – 1945) se je v Drami SNG Maribor zvrstilo preko 900 premier z okrog 18.000 ponovitvami, pri ustvarjanju programa pa je sodelovalo več kot 700 ustvarjalcev (igralcev, režiserjev, piscev, umetniških vodij in številnih drugih sodelavcev).


Drama SNG Mariboru deluje kot repertoarno abonmajsko gledališče. Težišče repertoarja skozi vsa obdobja je svetovna in domača dramska klasika ter sodobna dramatika različnih zvrsti in žanrov. Med pomembnejšimi slovenskimi dramatiki so bili najpogosteje uprizarjani Ivan Cankar, Slavko Grum, A. T. Linhart, F. S. Finžgar, Dominik Smole, Primož Kozak, Tone Partljič, Drago Jančar, Rudi Šeligo ... Na mariborskem odru je doživelo krst veliko izvirnih slovenskih dramskih tekstov.


Leta 1966 je začel v okviru Drame SNG Maribor delovati Teden slovenskih gledališč, ki se je leta 1971 preimenoval v Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, na katerem v tekmovalnem programu sodelujejo slovenska dramska gledališča. Vsako leto podelijo tudi najvišje priznanje za igralske dosežke Borštnikov prstan. Leta 2009 se je srečanje preimenovalo v Festival Borštnikovo srečanje. Odtlej je urejen njegov formalni status, postal je samostojna organizacijska enota SNG Maribor.


Leta 1978 se je pričela obnova in dograditev stavbnega kompleksa SNG, ki je v več fazah potekala skoraj 25 let. Leta 1994 je bila dograjena nova Velika dvorana, jeseni 2003 pa je bila otvoritev obnovljene Stare dvorane.

Umetniški vodje

Nekdanji člani ansambla

Berta Bukšek, Vika Podgorska, Danica Savinova, Elvira Kraljeva, Mileva Zakrajškova, Hinko Nučič, Pavel Rasberger, Milan Skrbinšek, Vladimir Skrbinšek, Danilo Gorinšek, Maks Furijan, Rade Pregarc, Jože Kovič, Tina Leonova, Jože Zupan, Jože Samec, Franček Vičar, Roman Lavrač, Zlatko Šugman, Maja Šugman, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Mija Mencej, Lenka Ferenčak, Hermina Kočevar, Boris Kočevar, Mira Bedenkova, Ivo Leskovec, Majda Gorinšek, Nada Nučič, Volodja Peer, Evgen Car, Marjan Trobec, Dario Varga, Franci Gabrovšek, Nataša Sirk, Alojz Svete, Branko Šturbej, Matjaž Tribušon, Arnold Tovornik,Aljoša Rebolj, Primož Ekart, Radoš Bolčina, Livio Badurina, Vojko Belšak, Metka Trdin, Angelca Jenčič Janko, Pavla Brunčko, Tita Veljakova, Milena Godina, Breda Pugelj, Majda Herman, Milena Muhič, Sonja Blaž, Minu Kjuder, Ana Veble, Arnold Tovornik, Jože Mlakar, Franjo Blaž, Boris Kočevar, Boris Brunčko, Marjan Bačko, Janez Klasinc, Stanko Potisk, Rado Pavalec, Anica Sivec, Veronika Drolc, Alenka Cilenšek, Iztok Bevk, Peter Ternovšek,Nenad Tokalić, Vojko Belšak, Pia Zemljič, Zvonko Funda, Tadej Toš, Vlado Novak

Sedanji člani ansambla

Miloš Battelino, Matevž Biber, Peter Boštjančič, Jurij Drevenšek, Davor Herga, Milada Kalezić, Ivica Knez, Eva Kraš, Bojan Maroševič, Nataša Matjašec Rošker, Viktor Meglič, Irena Mihelič, Ksenija Mišič, [Kristijan Ostanek]], Mateja Pucko, Nejc Ropret, Nika Rozman, Mojca Simonič, Irena Varga, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Matija Stipanič, Maša Žilavec, Branko Jordan, Alojz Svete.

Nagrajene uprizoritve

  • 2014 nagrada zlati lev na 15. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za dramo Nočni portir v režiji None Ciobanu
  • 2014 nagrada Veljko Maričić 21. Mednarodnega festivala malih odrov na Reki za najboljšo predstavo v celoti avtorskemu projektu Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge Do tu sega gozd
  • 2013 grand prix na 14. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu na Hrvaškem za avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker, Branka Jordana in Davorja Herge Do tu sega gozd
  • 2011 Mednarodni gledališki inštitut (ITI UNESCO) podeli nagrado učimura, namenjeno promoviranju japonskega gledališča zunaj meja Japonske za predstavo Veter v vejah borov, r. Jernej Lorenci
  • 2007 Žlahtna komedija za uprizoritev N. Cowarda Intimna komedija v režiji Zvoneta Šedlbauerja
  • 2006 Žlahtna komedija po izboru žirije na festivalu Dnevi komedije v Celu ( K. Ludwig Ti nori tenorji, r. Jaša Jamnik)
  • 2005 Nagrada občinstva za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver Debeluhi v krilcih, r. Samo M. Strelec)
  • 2005 Nagrada strokovne žirije za najboljšo predstavo na festivalu komornih odrov Zlati lev v Umagu ( N. Silver Debeluhi v krilcih, r. Samo M. Strelec)
  • 2005 Nagrada občinstva na festivalu SKUP na Ptuju (K. Ludwig Ti nori tenorji, r. Jaša Jamnik)
  • 2003 Nagrada Peristil na festivalu Splitsko ljeto ( N. Solver Debeluhi v krilcih, r. Samo M. Strelec)
  • 2003 Žlahtna komedija po izboru občinstva na festivalu Dnevi komedije v Celju (T. Partljič Čaj za dve, r. Robert Raponja)
  • 1992 Borštnikova nagrada in diploma za najboljšo predstavo v celoti (S.Grum/ D. Zlatar Frey Dogodek v mestu Gogi, r. Damir Zlatar Frey)
  • 1991 Borštnikova nagrada in diploma za najboljšo predstavo v celoti (G. Büchner Vojček, r. Paolo Magelli)
  • 1990 Borštnikova nagrada in diploma za najboljšo predstavo v celoti (J.W. Goethe Faust, r. Tomaž Pandur)
  • 1974 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na Borštnikovem srečanju 1974 ( T. Partljič Ščuke pa ni, r. Jože Babič)
  • 1972 Nagrada ZDUS za najboljšo predstavo na Borštnikovem srečanju 1972 ( B. Brecht Življenje Galilea, r. Branko Gombač)

Opera in balet SNG Maribor

Zgodovina

Rojstvo mariborske operne hiše zaznamuje letnica 1919, ko je bilo ustanovljeno stalno poklicno gledališče v Mariboru. Najprej je delovalo pod imenom Slovensko mestno gledališče Maribor, od leta 1921 do leta 1941 pa pod imenom Narodno gledališče Maribor. Že takrat sta si domovanje v njem uredila tako drama kot opera.


Današnji poslušalec si le težko predstavlja, v kakšnih razmerah so delali pionirji mariborske operne hiše. Dovolj pove že podatek, da ni bilo stalnega poklicnega opernega orkestra pa tudi stalnega opernega zbora ne.


Pričetek delovanja tako zaznamujejo operete. Od prve, Mam'zelle Nitouche, katere premiera je bila 1. maja 1920, najdemo na opernem sporedu že v naslednji sezoni kar devet operetnih naslovov, od Caričinih amazonk Viktorja Parme, Suppéjeve Lepe Galateje, Heubergerjevega Plesa v operi in Offenbachovega Orfeja v podzemlju pa vse do Straussovega Netopirja.


4. januarja 1921 je premiero doživela prva opera, V vodnjaku (V. Blodek, dir. H. Vogrič).


Pet let zatem so Mariborčani dočakali tudi prvo baletno uprizoritev, Ipavčevega Možička, katerega premiera je bila 27. aprila. Prvo uprizoritev celovečernega baleta je prineslo leto 1949, ko so pod vodstvom dirigenta Heriberta Svetela in koreografa Maksa Kirbosa uprizorili Coppelio Lea Delibesa.


Od tistih časov se je premierska zavesa Opere in baleta SNG Maribor, ki od leta 1994 domuje v novi dvorani z 800 sedeži, dvignila več kot petstokrat, število ponovitev pa je seveda kar nekajkrat večje. Z gostovanji doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija, Luksemburg, Tajvan…) se mariborska opera vse bolj odpira svetu in z odmevnimi uprizoritvami klasičnega in sodobnega, domačega in tujega opernega in baletnega repertoarja, ki navdušujejo tako občinstvo kot kritike doma in na tujem, postaja vodilna operno-baletna hiša v državi ter ena najživahnejših in najopaznejših v tem delu Evrope.

Umetniški vodje

  • 2009 Janko Kastelic
  • 2008-2008 Karen Kamenšek
  • 1986-2008 Stane Jurgec
  • 1985-1986 Henrik Neubauer
  • 1973-1984 Boris Švara
  • 1963-1972 Vladimir Kobler
  • 1956-1962 Jakov Cipci
  • 1953-1955 Ciril Cvetko
  • 1950-1953 Demetrij Žebre
  • 1945-1949 Anton Nefat
  • 1923-1928 Andro Mitrović


  • 2003 - Edward Clug, umetniški direktor Baleta
  • 2013 - Simon Krečič, umetniški in glasbeni direktor Opere

Sedanji člani ansambla

Operni solisti

Guadalupe Barrientos, Valentin Enčev, Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Janez Lotrič, Irena Petkova, Valentin Pivovarov, Miro Solman, Martin Sušnik, Dušan Topolovec, Andreja Zakonjšek Krt, Renzo Zulian, Sabina Cvilak, Valentina Čuden.

Baletni solisti

Anton Bogov, Edward Clug, Galina Čajka, Marina Krasnova, Tijuana Križman Hudernik, Matjaž Marin, Catarina de Meneses, Sergiu Moga, Alenka Ribič, Valentina Turcu, Tetiana Svetlična.

Operni zbor

1. soprani: Nevenka Kiseljak, Martina Ledinek, Terezija Potočnik, Valentina Čuden, Tanja Vuzem, Nataša Žlender, 1. tenorji: Lovro Čučko, Beno Muraus, Tomaž Planinc, Danilo Vračko, Gregor Mlakar; 2. soprani: Ljubomira Bračič, Nilda Luketič, Olga Vavh, Mojca Potrč, 2. tenorji: Jože Jager, Miran Kosi, Silvester Kronaveter, Marko Žaler, Hideyuki Suzuki; 1. alti: Nada Horvat, Dada Kladenik, Helena Kristl, Regina Schulz, Helena Štajnmec, Marija Zelko, 1. basi: Jože Bombek, Maks Feguš, Matjaž Vezonik, Miha Mikluš, Marjan Treer; 2. alti: Irena Ferk, Gnucha Liubov, Ida Nedok, Darinka Pavel, Marjana Šef, 2. basi: Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Peter Izlakar, Marko Mandir, Peter Skušek

Baletni zbor

Stefan Banica, Adriana Cioata, Pia Clug, Mircea Golescu, Olesja Hartmann, Demetrius King, Helena Klasič, Evgenija Koškina, Vadim Kurgajev, Sytze Jan Luske, Petar Marić, Gabriel Marin, Tiberiu Marta, Metka Masten, Mihaela Matis, Asami Nakashima, Yuya Omaki, Ines Petek, Branka Popovici, Cristian Popovici, Cleopatra Purice, Klavdija Stanišič, Hristina Stojčeva, Blaga Stojčeva, Slavčo Stoleski, Mirjana Šrot, Ines Uroševič, Gaj Žmavc .

Orkester

Koncertni mojster: Saša Olenjuk in Oksana Pečeny k. g. I. VIOLINE: Marko Jerbić – namestnik koncertnega mojstra, Maja Peternel, Tamara Bakardzieva Kostadinova, Gabor Kiš, Hrvoje Šoštarić, Marina Žižek, Simona Jambrović, Barbara Kovačič, Vita Gregorc. VIOLE: Rostyslav Denysyuk – vodja viol, Rosica Petrova, Levente Gidro, Ana Trnjar, Nelia Cvjatkova-Atanasova. KONTRABASI: Božidar Kovačič – vodja kontrabasov, Jože Ovčar – namestnik vodje kontrabasov, Darjan Cvetrežnik, Uroš Lečnik, Evgen Oparenović k. g. II. VIOLINE: Miladin Batalović – vodja II. violin, Anđelko Ilčić – namestnik vodje II. violin, Zlatka Fras Godec, Muniba Busančić, Darko Kordić, Tina Muraus, Jasmina Nanut, Danica Počkaj. VIOLONČELA: Gorazd Strlič – vodja violončel, Nikolaj Sajko – namestnik vodje violončel, Davor Gluhak, Božo Šulić, Tanja Kovačič, Zsofia Klacsmann. FLAVTE: I. flavta – Alenka Goršič-Ernst – vodja, I. flavta – Eva Slana, II. flavta – Bojan Palčec, Piccolo flavta – Mateja Kremljak. FAGOTI: I. Fagot – Jancev Atanasov Veselin – vodja, I. Fagot – Rudi Vulc, II. Fagot – Ivana Vešović k. g. OBOE: I. oboa – Dušan Krnjak – vodja, I. oboa – Tomas Žganec, I. oboa – Tihana Glavinović, II. oboa - Eva Drolc, III. oboa, angleški rog – N. N. KLARINETI: I. klarinet – Oto Kožuh, I. klarinet – Lovro Turin k. g., II. klarinet – Evgen Celcer k. g., bas klarinet – Mitja Ritlop k. g. ROGOVI: I. rog – Andrej Žgank – vodja, I. rog – Borut Pahič, II. rog – Stanislav Kelemina, III. rog – Veronika Flammer Gidro, IV. rog – Dušan Godec POZAVNE: I. pozavna – Stanko Vavh – vodja, I. pozavna – Jure Smej, II. pozavna – Valerij Pravdič, bas pozavna – Bogdan Vizjak. TROBENTE: I. trobenta – Janez Kopše – vodja, I. trobenta – Matjaž Klemenc k.g., II. trobenta – Milan Feguš, III. trobenta – Renato Ribič. TUBA: Darko Rošker k.g. Timpani – Robert Krček – vodja Tolkala: Tajana Novak , Dimitrij Averjanov k.g., Blaž Satler k.g., Boštjan Vavh k.g., Dejan Ritlop k.g., Denis Dimitrić k.g. Harfa – Natalija Ristić Puzigaća

Viri in literatura

  • Spletna stran SNG Maribor

Zunanje povezave