Igor Torkar: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3: Vrstica 3:
[[Kategorija:Avtorji|Torkar, Igor]]
[[Kategorija:Avtorji|Torkar, Igor]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
 
Igor Torkar, s pravim imenom Boris Fakin in psevdonimom Zlatoust, se je rodil v Kostanjevici na Krasu, 13. oktobra 1913. Leta 1941 je diplomiral iz kemije na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil že kot študent dejaven v levičarskem gibanju in pri akcijah univerzitetne mladine. Med II. svetovno vojno je bil interniran v nemško taborišče Dachau, po vojni leta 1949 pa na dachavskem procesu obsojen na 12 let zapora. Po treh letih v zaporu je bil pogojno izpuščen, leta 1971 pa je bila sodba razveljavljena. Od leta 1954 je poučeval na ALU. V literaturi se je najprej uveljavil kot kot pesnik. V dramatiki pa je iskal nove možnosti zgradbe, v snovanju dogajanja pa izhajal iz sentimentalnega humanizma, kamor je kasneje vnašal tudi satiro. pisal je tudi radijske in TV-igre, objavljal epigrame in sprotne satirične zapiske. Umrl je 1. januarja 2004 v Ljubljani.
==Dramska besedila==
==Dramska besedila==
* ''[[Svetloba sence]]''
* ''[[Svetloba sence]]''
Vrstica 34: Vrstica 34:
==Nagrade==
==Nagrade==
==Bibliografija==
==Bibliografija==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==

Redakcija: 10:21, 21. november 2013

Življenjepis

Igor Torkar, s pravim imenom Boris Fakin in psevdonimom Zlatoust, se je rodil v Kostanjevici na Krasu, 13. oktobra 1913. Leta 1941 je diplomiral iz kemije na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil že kot študent dejaven v levičarskem gibanju in pri akcijah univerzitetne mladine. Med II. svetovno vojno je bil interniran v nemško taborišče Dachau, po vojni leta 1949 pa na dachavskem procesu obsojen na 12 let zapora. Po treh letih v zaporu je bil pogojno izpuščen, leta 1971 pa je bila sodba razveljavljena. Od leta 1954 je poučeval na ALU. V literaturi se je najprej uveljavil kot kot pesnik. V dramatiki pa je iskal nove možnosti zgradbe, v snovanju dogajanja pa izhajal iz sentimentalnega humanizma, kamor je kasneje vnašal tudi satiro. pisal je tudi radijske in TV-igre, objavljal epigrame in sprotne satirične zapiske. Umrl je 1. januarja 2004 v Ljubljani.

Dramska besedila

Dramatizacije

Radijske igre

Dramska besedila v tujih jezikih

Nagrade

Bibliografija

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave