Lojze Filipič: Razlika med redakcijama

Vrstica 4: Vrstica 4:
==Življenjepis==
==Življenjepis==


Rodil se je v 19.6. 1921 v Lahoncih, umrl 21.4.1975 v Ljubljani. Med leti 1948-1952 je študiral na AIU v Ljubljani, zatem pa bil umetniški vodja in dramaturg tako v SLG Celje kot v ljubljanski Drami. Od leta 1962 do 1975 je bil direktor, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Velja za utemeljitelja moderne slovenske dramaturgije. Bil je urednik številnih publikacij, prav tako pa je napisal predgovore številnim knjigam ( Linhartovo izročilo, 1975; M. Bor, Kritika, 1961; gledališki eseji H. Grüna Radostna Melpomena, 1964; izbor člankov B. Gavelle Igralec in gledališče, 1968). V Celju in Ljubljani je urejeval gledališke liste, ki so po njegovi zaslugi danes prave strokovne publikacije. Izbor njegovih dramaturških spisov je izšel posthumno v knjigah Živa dramaturgija (1977) in Gledališče, kultura, družba (1978). Po njem se imenuje priznanje za najvišje dosežke v slovenski dramaturgiji Grün-Filipičevo priznanje, ki se podeljuje od leta 1979.
Lojze Filipič se je rodil v Lahoncih, 19. junija 1921 v Lahoncih. Med leti 1948 in 1952 je študiral na [[AGRFT Ljubljana|igralski akademiji]] v Ljubljani, zatem pa bil umetniški vodja in dramaturg v [[SLG Celje|celjskem gledališču]] in v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]]. Od leta 1962 do 1975 je bil direktor, dramaturg in umetniški vodja [[MGL|Mestnega gledališča ljubljanskega]]. Velja za utemeljitelja moderne slovenske dramaturgije. Bil je urednik številnih publikacij, prav tako pa je napisal predgovore številnim knjigam (''Linhartovo izročilo'', 1975; '''M. Bor''', ''Kritika'', 1961; gledališki eseji '''H. Grüna''' ''Radostna Melpomena'', 1964; izbor člankov '''B. Gavelle''' ''Igralec in gledališče'', 1968). V Celju in Ljubljani je urejeval gledališke liste, ki so po njegovi zaslugi danes prave strokovne publikacije. Izbor njegovih dramaturških spisov je izšel posthumno v knjigah ''Živa dramaturgija'' (1977) in ''Gledališče, kultura, družba'' (1978). Po njem se imenuje priznanje za najvišje dosežke v slovenski dramaturgiji [[Grün-Filipičevo priznanje]], ki se podeljuje od leta 1979. Umrl je 21. aprila 1975 v Ljubljani.
 


==Nagrade==
==Nagrade==

Redakcija: 12:51, 4. november 2013


Življenjepis

Lojze Filipič se je rodil v Lahoncih, 19. junija 1921 v Lahoncih. Med leti 1948 in 1952 je študiral na igralski akademiji v Ljubljani, zatem pa bil umetniški vodja in dramaturg v celjskem gledališču in v ljubljanski Drami. Od leta 1962 do 1975 je bil direktor, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Velja za utemeljitelja moderne slovenske dramaturgije. Bil je urednik številnih publikacij, prav tako pa je napisal predgovore številnim knjigam (Linhartovo izročilo, 1975; M. Bor, Kritika, 1961; gledališki eseji H. Grüna Radostna Melpomena, 1964; izbor člankov B. Gavelle Igralec in gledališče, 1968). V Celju in Ljubljani je urejeval gledališke liste, ki so po njegovi zaslugi danes prave strokovne publikacije. Izbor njegovih dramaturških spisov je izšel posthumno v knjigah Živa dramaturgija (1977) in Gledališče, kultura, družba (1978). Po njem se imenuje priznanje za najvišje dosežke v slovenski dramaturgiji Grün-Filipičevo priznanje, ki se podeljuje od leta 1979. Umrl je 21. aprila 1975 v Ljubljani.

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave