Matija Milčinski: Razlika med redakcijama

 
(9 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Umetniški vodje|Milčinski, Matija]][[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Milčinski,Matija]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Milčinski, Matija]][[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Milčinski,Matija]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Milčinski,Matija]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Milčinski,Matija]]
[[Kategorija:Režiserji|Milčinski,Matija]]
[[Kategorija:Režiserji|Milčinski,Matija]]
<div style="float: right">[[Slika:Milcinski_jskd.jpg|250px|Foto: Arhiv JSKD]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Režiser Matija Milčinski  se je rodil 7. oktobra 1945 v Ljubljani. Na AGRFT v Ljubljani je študiral gledališko, filmsko in radijsko režijo in študij zaključil s filmom Polikarp leta 1969. Leta  1976 je diplomiral.   
Režiser Matija Milčinski  se je rodil 7. oktobra 1945 v Ljubljani, kjer je dokončal osnovno šolo in klasično gimnazijo. Na [[AGRFT]] v Ljubljani je študiral gledališko, filmsko in radijsko režijo in študij zaključil s filmom ''Polikarp'' leta 1969. Leta  1976 je diplomiral.   
 
 
Leta 1972 je bil imenovan za direktorja [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]]. Po končanem štiriletnem mandatu je dobil status svobodnega umetnika. V tem času je režiral mladinske in otroške oddaje na TV Ljubljana, naredil nekaj lutkovnih predstav in posnel nekaj filmov. Leta 1981 se je zaposlil v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] v Ljubljani kot producent gledališkega in filmskega programa, od leta 1985 do 1988 pa ponovno v Lutkovnem gledališču Ljubljana, tokrat kot umetniški vodja. Od jeseni 1987 je najprej delal kot strokovni sodelavec za gledališko in lutkovno dejavnost pri Zvezi kulturnih društev Radovljica, kasneje pa do upokojitve leta 2011 pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Radovljica.


V [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču]] Ljubljana je bil od 1972–75 in 1985–87, kot njegov direktor in umetniški vodja in njegov prispevek k modernizaciji slovenskega lutkarstva je izjemen.  
 
V času od 1975 do 1985 je bil vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu. Režiral je tudi v drugih slovenskih gledališčih, a najuspešnejši je bil pri režijah lutkovnih predstav, saj je subtilno vnašal v te predstave novo poetiko. Zrežiral je igrani film Prestop (1980), lutkovni film Coprnica Zofka in več lutkovnih serij za TV Slovenija.
Režiral je več kot sedemdeset gledaliških in trideset lutkovnih predstav, in to v različnih poklicnih in ljubiteljskih gledališčih – [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]], Lutkovnem gledališču Ljubljana in Maribor, Loškem odru, Gledališču Toneta Čufarja itn.. Kot režiser je sodeloval tudi pri dveh celovečernih in osem kratkih filmih ter prek štiridesetih televizijskih oddajah in radijskih igrah na RTV Slovenija, pri Viba filmu in Filmskih novostih. Najuspešnejši je bil pri režijah lutkovnih predstav, saj je subtilno vnašal v te predstave novo poetiko.
 
 
Za svoje delo je dobil več nagrad: leta 1968 študentsko Prešernovo nagrado, leta 1984 odlikovanje Chevalier de l'ordre des arts et des lettres (Francija) in pečat občine Radovljica, leta 1985 nagrado Lutkovnega bienala Bugojno za najboljšo predstavo, 1994 nagrado strokovne in otroške žirije za najboljšo predstavo na lutkovnem festivalu PIF, leta 2002 pa nagrado za najboljšo predstavo na 41. Linhartovem srečanju.


==Režije==
==Režije==
===2001-2010===
===2001-2010===
*2002 [[Jana Milčinski]] ''[[Marjetica in zmaj]]'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2002 Jana Milčinski ''Marjetica in zmaj'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2000  [[Bina Štampe Žmavc]] ''[[Gosenica Ernica]]'', Lutkovno gledališče Maribor
===1991-2000===
===1991-2000===
*1999 Charles Perrault/Niko Kuret ''Obuti maček'', LGM
{{#dynamic_content:rep | person | 1695 | directings | 1991-2000}}
*1997 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Pekarna Mišmaš]]'', LGM
===1981-1990===
*1996 Bina Štampe Žmavc ''[[Ure kralja Mina]]'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
{{#dynamic_content:rep | person | 1695 | directings | 1981-1990}}
*1994 [[Feri Lainšček]] ''[[Regratova roža]]'', LGM
===1971-1980===
{{#dynamic_content:rep | person | 1695 | directings | 1971-1980}}
===1961-1970===
{{#dynamic_content:rep | person | 1695 | directings | 1961-1970}}
 
==Nagrade==
*2015 Srebrna plaketa JSKD za življenjsko delo na področju gledališča
*2002 nagrada za najboljšo predstavo na 41. Linhartovem srečanju
*1994 nagrada strokovne in otroške žirije za najboljšo predstavo na lutkovnem festivalu PIF
*1985 nagrada Lutkovnega bienala Bugojno za najboljšo predstavo
*1984 pečat občine Radovljica
*1984 odlikovanje Chevalier de l'ordre des arts et des lettres (Francija)
*1968 študentska Prešernova nagrada


== Nagrade==
==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*JSKD


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174316747 Igralci brez maske: Matija Miličinski, 1. del - www.rtvslo.si, 31.01.2015]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/igralci-brez-maske/174316748 Igralci brez maske: Matija Miličinski, 2. del - www.rtvslo.si, 01.02.2015]

Trenutna redakcija s časom 11:41, 14. december 2016

Foto: Arhiv JSKD

Življenjepis

Režiser Matija Milčinski se je rodil 7. oktobra 1945 v Ljubljani, kjer je dokončal osnovno šolo in klasično gimnazijo. Na AGRFT v Ljubljani je študiral gledališko, filmsko in radijsko režijo in študij zaključil s filmom Polikarp leta 1969. Leta 1976 je diplomiral.


Leta 1972 je bil imenovan za direktorja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Po končanem štiriletnem mandatu je dobil status svobodnega umetnika. V tem času je režiral mladinske in otroške oddaje na TV Ljubljana, naredil nekaj lutkovnih predstav in posnel nekaj filmov. Leta 1981 se je zaposlil v Cankarjevem domu v Ljubljani kot producent gledališkega in filmskega programa, od leta 1985 do 1988 pa ponovno v Lutkovnem gledališču Ljubljana, tokrat kot umetniški vodja. Od jeseni 1987 je najprej delal kot strokovni sodelavec za gledališko in lutkovno dejavnost pri Zvezi kulturnih društev Radovljica, kasneje pa do upokojitve leta 2011 pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Radovljica.


Režiral je več kot sedemdeset gledaliških in trideset lutkovnih predstav, in to v različnih poklicnih in ljubiteljskih gledališčih – Mestnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem mladinskem gledališču, Šentjakobskem gledališču, Lutkovnem gledališču Ljubljana in Maribor, Loškem odru, Gledališču Toneta Čufarja itn.. Kot režiser je sodeloval tudi pri dveh celovečernih in osem kratkih filmih ter prek štiridesetih televizijskih oddajah in radijskih igrah na RTV Slovenija, pri Viba filmu in Filmskih novostih. Najuspešnejši je bil pri režijah lutkovnih predstav, saj je subtilno vnašal v te predstave novo poetiko.


Za svoje delo je dobil več nagrad: leta 1968 študentsko Prešernovo nagrado, leta 1984 odlikovanje Chevalier de l'ordre des arts et des lettres (Francija) in pečat občine Radovljica, leta 1985 nagrado Lutkovnega bienala Bugojno za najboljšo predstavo, 1994 nagrado strokovne in otroške žirije za najboljšo predstavo na lutkovnem festivalu PIF, leta 2002 pa nagrado za najboljšo predstavo na 41. Linhartovem srečanju.

Režije

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1971-1980

1961-1970

Nagrade

  • 2015 Srebrna plaketa JSKD za življenjsko delo na področju gledališča
  • 2002 nagrada za najboljšo predstavo na 41. Linhartovem srečanju
  • 1994 nagrada strokovne in otroške žirije za najboljšo predstavo na lutkovnem festivalu PIF
  • 1985 nagrada Lutkovnega bienala Bugojno za najboljšo predstavo
  • 1984 pečat občine Radovljica
  • 1984 odlikovanje Chevalier de l'ordre des arts et des lettres (Francija)
  • 1968 študentska Prešernova nagrada

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • JSKD

Zunanje povezave