Cankarjev dom

Iz Geslo

Cankarjev dom

Predstavitev

Cánkarjev dóm v Ljubljani je največji slovenski kulturni in kongresni center ter najbolj znano prireditveno središče Slovenije. Zgradbo je načrtoval arhitekt Edo Ravnikar, zgrajena je bila med leti 1977 in 1982. Ima mnogo različnih prireditvenih prostorov, gledaliških dvoran in razstavišč.


Gledališke dvorane:

  • Gallusova dvorana - 1545 sedežev
  • Linhartova dvorana - 616 sedežev
  • Štihova dvorana - 253 sedežev
  • Kosovelova dvorana - 212 sedežev
  • Dvorana Duše Počkaj - 60 sedežev


Konferenčne dvorane:

  • Konferenčna dvorana E1 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E2 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E3 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E4 - 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana M1 - 100 sedežev
  • Konferenčna dvorana M2 - 20 sedežev
  • Konferenčna dvorana M3 - 60 sedežev
  • Konferenčna dvorana M4 - 60 sedežev


  • Literarni klub Lili Novy - 80 sedežev
  • Velika sprejemna dvorana
  • Galerija CD


V času, ko je potekala gradnja zgradbe na Trgu republike, so nastala tudi temeljna izhodišča, ki veljajo še danes. Kulturno- umetniški program Cankarjevega doma je drzen, sodoben , provokativen, predvsem pa neprestano teži k visoki izvajalski kvaliteti. Ima izrazito povezovalno vlogo v slovenskem kulturnem prostoru in po Evropi in svetu. Na ta način predstavlja slovensko kulturo svetu in izredne svetovne umetnine slovenskemu kulturnemu prostoru. CD nima lastnega umetniško ustvarjalnega ansambla in je prav zato gostitelj slovenskih gledališč, Opere in baleta in Slovenske filharmonije. V kulturno umetniškem programu CD je zanesljivo najmočneje zastopana glasbena umetnost najrazličnejših slogov od resne klasične glasbe vseh zvrsti do jazz koncertov, od etno do sodobne glasbe, vse pa v težnji k najvišji kakovosti. Sledita je gledališka in plesna dejavnost, ki se razvijata v dveh smereh. Prva je sodelovanje s slovenskimi umetniki in umetniškimi skupinami, ki realizirajo svoje projekte v obliki koprodukcije s Cankarjevim domom, drugo po so gostovanja tujih umetniških skupin z izjemnimi dosežki v svetovnem merilu. Filmski program Cankarjevega doma sledi domačemu in tujemu filmskemu ustvarjanju in filme tudi distribuira. Številne razstave predstavljajo izrazite osebnosti likovne umetnosti, občasno pa so le-te tudi popolnoma študijsko in tematsko zaključene. Pomembna je tudi kulturna vzgoja, saj skrbi Cankarjev dom za vzgojo mladih generacij z vestno izbranim programom na kulturnih, zabavnih in vzgojnih področjih. V Cankarjevem domu sta aktivni tudi Kongresna agencija CD in Ars Nova CD, posredovanje kulturno umetniškega programa.

Zgodovina

Zgodovinski razvoj Cankarjevega doma je v prvi vrsti povezan z gradnjo zgradbe, kjer se danes dogajajo številne prireditve. Kulturno središče v centru Ljubljane so bile želje in sanje kar nekaj let, a zares nikoli ni bilo prave želje financerja, da bi v takšno institucijo investiral. Nasprotno, v letih 1977, 1978 … je Beograd celo prepovedal, da bi investirali v družbene dejavnosti. A akcija v Ljubljani je potekala skokovito. Maja 1977 je bil ustanovljen iniciativni odbor, pod vodstvom prof. Eda Ravnikarja so pripravili arhitektonske načrte v IZITR, morebitni investitorji pa so se začeli pogovarjati o denarju. Lov na denar je bila tudi glavna preokupacija operativnega štaba, medtem ko so njegove programske komisije že delale s polno paro. 15. januarja 1978 je bil podpisan Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar in teden dni kasneje so bili delovni stroji že na gradbišču. Samo dve leti kasneje so bile v Linhartovi dvorani že prve kulturne in kongresne prireditve in septembra 1982 so bile, razen odra Gallusove dvorane, vse ostale dvorane že usposobljene za izvedbo dejavnosti. Oder Gallusove dvorane pa je bil predan v uporabo dve leti kasneje. Od leta 1982 je generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, ki sledi osnovnim programskim smernicam, ki so bile zastavljene že v iniciativnem odboru in dopolnjene z njegovim prihodom v sklop, ki ga CD izpolnjuje še danes.

Festivali

V ponudbo Cankarjevega doma sodi tudi organizacija ali soorganizacija vsakoletnih festivalov:

Nagrade

  • 2010 Nagrada za izvirno glasbo na festivalu Lutfest 2009 v Sarajevu za predstavo Kralj prisluškuje, r. Peter Kus (koprodukcija Zavoda Ops! Ljubljana)
  • 2010 Nagrade za izvirnost in poezijo, animacijo in lutkovno tehnologijo na 5. Bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev 2009 v Smihelu na avstrijskem Koroškem za predstavo Kralj prisluškuje, r. Peter Kus (koprodukcija Zavoda Ops! Ljubljana)
  • 2009 Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo v celoti, za predstavo H. Müllerja Macbeth po Shakespearu, r. Ivica Buljan ( koprodukcija Mini Teater Ljubljana)
  • 2008 Borštnikova nagrada za druge dosežke, ustvarjalcem predstave M. Bor Raztrganci/Učenci in učitelji, r. Sebastijan Horvat (koprodukcija E. P. I. Center in MG Ptuj) obrazložitev

Zunanje povezave