Mira Mihelič: Razlika med redakcijama

mBrez povzetka urejanja
 
 
(6 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Dramatika|Mihelič, Mira]]
[[Kategorija:Dramatika|Mihelič, Mira]]
[[Kategorija:Avtorji|Mihelič, Mira]]
[[Kategorija:Avtorji|Mihelič, Mira]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
==Naslovi dram==
Pisateljica in prevajalka Mira Mihelič (tudi Mira Puc, rojena Kramer) se je rodila v Splitu na Hrvaškem, 14. julija 1912. Študirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po letu 1945 je bila svobodno kulturna delavka in med leti 1963 in 1966 predsednica Društva slovenskih pisateljev in potem še devet let predsednica slovenskega centra PEN. Pisala je romane, zgodovinske romane, mladinske pripovedi, v dramatiki pa obdelovala medvojne moralne dileme, povojno malomeščanstvo in različne komedijske teme. Prevajala je zlasti prozo in dramatiko iz angleščine. Za svoje delo je leta 1950 in 1983 prejela [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovo]], leta 1963 pa tudi Sovretovo nagrado. Umrla je 4. septembra 1985 v Ljubljani.
 
==Dramska besedila==
* ''[[Operacija]]''
* ''[[Svet brez sovraštva]]''
* ''[[Ogenj in pepel]]''
* ''[[Zlati oktober]]''
* ''[[Veverica ne more umreti]]''
* ''[[Ura naših dni]]''
 
==Dramatizacije==
* ''[[Dan žena]]''
 
==Dramska besedila v tujih jezikih==
* ''[[Operacija]]'' (hrvaščina)
* ''[[Svet brez sovraštva]]'' (hrvaščina, slovaščina)
* ''[[Ogenj in pepel]]'' (hrvaščina, srbščina)


==Nagrade==
==Nagrade==
==Bibliografija==
==Bibliografija==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[[Priimek ime:=Mihelič, Mira| ]]
*[http://www.pogledi.si/ljudje/druzinska-slika-z-dvema-gospema Družinska slika z dvema gospema - www.pogledi.si]

Trenutna redakcija s časom 09:10, 20. november 2013


Življenjepis

Pisateljica in prevajalka Mira Mihelič (tudi Mira Puc, rojena Kramer) se je rodila v Splitu na Hrvaškem, 14. julija 1912. Študirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po letu 1945 je bila svobodno kulturna delavka in med leti 1963 in 1966 predsednica Društva slovenskih pisateljev in potem še devet let predsednica slovenskega centra PEN. Pisala je romane, zgodovinske romane, mladinske pripovedi, v dramatiki pa obdelovala medvojne moralne dileme, povojno malomeščanstvo in različne komedijske teme. Prevajala je zlasti prozo in dramatiko iz angleščine. Za svoje delo je leta 1950 in 1983 prejela Prešernovo, leta 1963 pa tudi Sovretovo nagrado. Umrla je 4. septembra 1985 v Ljubljani.

Dramska besedila

Dramatizacije

Dramska besedila v tujih jezikih

Nagrade

Bibliografija

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave