Nace Simončič: Razlika med redakcijama

Vrstica 22: Vrstica 22:


==Režije==  
==Režije==  
*1986 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Sapramiška]]'', Lutkovno gledališče Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 1635 | directings}}
*1977 Nace Simončič ''Kljukčeva predstava'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1975 Nace Simončič ''Pravi partizan'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1971 Ludvik Aškenazy ''Ukradeni mesec'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1969 [[Marjan Marinc]] ''[[Krasen cirkus]]'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1960 Nace Simončič ''Babica'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1959 Nace Simončič ''Kljukčeve počitnice'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1959 Janez Dobeic'' [[Dva potepina]]'', Lutkovno gledališče Ljubljana
*1956 [[France Bevk]]'' [[Lenuh Poležuh]]'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]


==Lutkovna besedila==  
==Lutkovna besedila==  

Redakcija: 13:31, 20. januar 2015


Življenjepis

Igralec, lutkar, režiser in pisec lutkovnih besedil Nace Simončič se je rodil 8. junija 1918 v Litiji. Bil je mizar, ki je II. svetovno vojno preživel v NOB, od leta 1943 je bil vodja Belokranjske gledališke skupine v Črnomlju, kjer je leta 1944 postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Prav v tem vojnem času je iz mizarja zrasel inšpicient in igralec Nace Simončič. Ob teh prvih biografskih podatkih se utrne skromna asociacija, na njegovo predanost marionetnemu gledališču in na Rezbarja Pepeta iz Collodijevega Ostržka, eno izmed njegovih izvrstnih karakternih vlog.

Po vojni je nadaljeval delo inšpicienta in igralca epizodnih vlog v ljubljanski Drami do leta 1954, ko je bil stalno angažiran v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot igralec in režiser, vse do leta 1963.

V tem obdobju je napisal svoja prva lutkovna besedila, vseh je bilo okoli 15 in so poleg uprizoritev doživela tudi objave v raznih priročnikih in lutkovnih revijah. Izjemno velik je njegov prispevek k razvoju komornih kontaktnih predstav; prav posebej pa je potrebno opozoriti na vlogi Kljukca in Pavlihe, ki ju je oblikoval z izrazitim smislom za humor in groteskno komiko, obenem pa se je pokazala njegova sposobnosti improvizacije pri odzivanju na občinstvo.

Izoblikoval je več kot 100 vlog, pogosto je tudi sam režiral, največ uspeha pa je doživela njegova režija Sapramiške Svetlane Makarovič. Predstavo so odigrali okoli 700 krat.

V 60. letih je igral v številnih radijskih igrah za odrasle in otroke. Prav tako je za radio napisal dve radijski igri za otroke in sicer Zajčja reportaža in Zmaj-čarovnik.

Sodeloval je pri prvih lutkovnih oddajah na slovenski televiziji in od leta 1963 do 1971 je vodil TV-lutkovni studio. Napisal in režiral je 50 oddaj z glavnim junakom Kljukcem, ki ga je tudi sam igral; oblikoval je več lutkovnih junakov v TV-nanizankah (Pedenjžep, Radovedni Taček z več kot 200 oddajami).

Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada leta 1964 in zlato plaketo bienala jugoslovanskega lutkarstva v Bugojnu leta 1987.

Umrl je 21. januarja 2001 v Ljubljani.

Vloge v gledališču

Režije

Lutkovna besedila

Nagrade

  • 1987 Zlata plaketa bienala jugoslovanskega lutkarstva, Bugojno
  • 1964 Nagrada Prešernovega sklada za vloge v ciklu iger gledališča ročnih lutk

Zunanje povezave