Slovensko ljudsko gledališče Celje

Iz Geslo


Predstavitev gledališča

Ustanoviteljica: Mestna občina Celje
Število sedežev na Velikem odru: 350
Število sedežev na Oderpododrom: 55
Število premier v sezoni: 6
Abonmajsko gledališče, dramsko gledališče, gledališče za otroke in mladino
Prireja Festival Dnevi komedije z bienalnim natečajem za Žlahtno komedijsko pero, Decembrski direndaj in Gledališko vzgojo
Upravnica: mag. Tina Kosi

O gledališču

Slovensko ljudsko gledališče Celje je v sezoni 2005/2006 praznovalo 55 let svojega obstoja. Leta 1950, 6. decembra, je MLO Celje pod del. št. I/1-1160/1 izdalo odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. 3. 1951, in sicer predstava Mire Puc-Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Gledališče je bilo ustanovljeno kot repertoarna ustanova in si je vseskozi prizadevalo gojiti dramatiko slovenskih in jugoslovanskih ter tujih dramskih avtorjev, tako klasičnih kot sodobnih, in je tak princip ohranilo tudi po razpadu Jugoslavije.

V igralskem ansamblu SLG Celje je zaposlenih 23 profesionalnih igralcev z akademsko izobrazbo, s stalnim dramaturgom, lektorjem in upravnico, ki skrbi tudi za repertoar gledališča.

Letno uprizarjajo 6 premier, od tega eno na Odrupododrom in eno predstavo za otroke in mladino. Igrajo okoli 200 predstav doma v Celju in na gostovanjih po Sloveniji in tujini. Veliko število predstav namenjajo otrokom in srednješolcem.

V bivši skupni domovini so bili redno vabljeni na Sterijevo pozorje v Novem Sadu, bili nekajkrat na BITEFu v Beogradu in na MESSu v Sarajevu.

V SLG Celje ustvarjajo vrhunski gledališki ustvarjalci, tako igralci, kot režiserji in drugi sodelavci. Med celjskimi igralci sta kar dva nosilca Borštnikovega prstanaJanez Bermež leta 1998 in Anica Kumer leta 2003.

Trenutni repertoar kaže povezavo klasike z modernimi gledališkimi trendi in jih uvršča med vodilna gledališča v domovini. Repertoar je oblikovan pestro, saj so edino gledališče v svoji regiji, zato pokrivajo vse gledališke žanre, domače in tuje dramske tekste, klasična dela in novitete. Bogastvo gledališča se kaže prav skozi njegovo raznolikost, zato je SLG Celje odprto za različne avtorske poetike posameznih režiserjev. Njegovi največji odliki pa sta zagotovo izjemen in uigran igralski ansambel ter skupen trud vseh delavcev gledališča za kvalitetno izvedbo vseh uprizoritev.

Uprizoritve v sezoni 2008/09

Spoštovani obiskovalci SLG Celje!

Slovensko ljudsko gledališče Celje je gledališki prostor, kjer se prepletajo klasični in sodobni teksti, različne avtorske poetike režiserjev vseh generacij, raznolike in zanimive teme. Ob enem je eno redkih gledališč, ki se vsako sezono še posebej potrudi za najmlajše in mladino, ob tem pa ne pozablja na svoje dolgoletne abonente. Tudi sezona 2008/2009 bo v SLG Celje izjemno zanimiva; skozi različne žanre bomo pod drobnogled vzeli usode različnih ljudi, obdobij in krajev. Gledališče je ena tistih ustanov, ki bi morale odpirati oči in srca ljudi za probleme drugih, za poglobljenost vase, za razmišljanje, pa tudi za zabavo in sprostitev. Repertoar je zasnovan široko: od problematike duševno zaostalih, ki na prisrčen in duhovit način spregovori o drugačnosti v komediji Elling, do težav v odraščanju in nabiranju prvih življenjskih izkušenj v Diplomirancu, pa od zaprtosti in tradicionalnosti španske družbe v Hiši Bernarde Albe, do absurdno komičnih ljubezenskih seksualnih zgodbic v Trikoju in mitske poetične drame v Samorogu. Ob vsem tem bomo v mesecu decembru namenili večje število predstav najmlajšim, v zimskem času pa Vas bomo že 18. nasmejali na festivalu Dnevi komedije.

Dobrodošli v Slovenskem ljudskem gledališču Celje!

mag. Tina Kosi, upravnica

Simon Bent ELLING

Po romanu Ingvarja Ambjørnsena in odrski verziji Axla Hellsteniusa, v sodelovanju s Pettrom Næssom

Prva slovenska uprizoritev

Prevajalka Tina Mahkota

Režiser Andrej Jus

Premiera septembra 2008

Norveški pisatelj Ingvar Ambjørnsen (1956) je zaslovel s tetralogijo Elling, ki jo sestavljajo romani Pogled v raj (Utsikt til paradiset, 1993), Ptičev ples (Fugledansen, 1995), Krvna brata (Brødre i Blodet, 1996) in Ljubi me jutri (Elsk meg i morgen, 1999). Po romanu Krvna brata je leta 2001 nastala filmska uspešnica Elling v režiji Petra Næssa, ki je bila nominirana za oskarja za najboljši tuji film leta 2002. Film je bil nagrajen na številnih uglednih festivalih: nagrada za najboljšega novega režiserja na festivalu San Sebastián International Film Festival, nagrada za najboljši film na Seattle International Film Festival, nagrada občinstva na Warsaw International Film festival in Würzburg International Filmwikeend, …

Elling je moški pri štiridesetih, ki je celo življenje preživel popolnoma izoliran z mamo. Po mamini smrti pa ostane povsem sam na svetu, kjer se ne znajde. Socialna služba ga pošlje v institucijo. Mučijo ga anksioznost, vrtoglavica in tesnoba. V instituciji si deli sobo z naivnim, preprostim, s seksom obsedenim Kjellom Bjarneom. Naloga socialne službe norveške vlade je, da asimilira ljudi, ki imajo psihične težave, nazaj v družbo. Zato jima norveška vlada plača stanovanje v Oslu, kjer je zanju vsak dan nov izziv, saj morata dokazati, da sta sposobna vsakdanjih opravil in »normalnega« življenja med ljudmi, drugače se bosta morala vrniti v institucijo. S pomočjo socialnega delavca Franka in nekaj novih prijateljev se spopadeta z vsakdanom in svojimi strahovi, ob tem pa se zapleteta v vrsto komičnih situacij. Izjemno zabavna komedija tokrat posega v drugačno okolje in drugo sfero človeških odnosov kot komedije prejšnjih sezon SLG Celje. Duhovita zgodba, kjer so v ospredje postavljeni pristnimi človeški odnosi, na topel in prisrčen način nudi snov za razmišljanje o drugačnosti.

Odrska priredba Simona Benta je nastala leta 2007 in bila uprizorjena v Bush theatre v Londonu, julija 2007 pa se je uprizoritev preselila na West End v Trafalgar Studio.

Roald Dahl ČAROVNICE

Igra za mladino

Prva slovenska uprizoritev

Avtor dramatizacije David Wood

Prevajalec Jakob Jaša Kenda

Režiser Miha Alujevič

Premiera oktobra 2008

Britanski pisatelj norveškega rodu Roald Dahl (1916-1990) je eden najbolj priljubljenih mladinskih piscev (James in breskev velikanka, Čarli in tovarna čokolade, Čarli in veliko stekleno dvigalo, Čudoviti lisjak, Danny, prvak sveta, Veliki dobrodušni velikan, Čarovnice, Matilda, Odvratne rime, …) in verjetno tudi eden najbolje prodajanih avtorjev za otroke. O svojih zgodbah za otroke je izjavil: »Svoje stališče izrazim z blaznim pretiravanjem. Samo na tak način uspeš pri otrocih.« Njegove zgodbe so sarkastične in smešne, tako da jih vzljubijo tudi odrasli. Njegov svet je vedno plod čiste fantazije, poln domišljije, vedno malce krut, vendar nikoli brez humorja. Dahlov humor je vznemirljiva mešanica grotesknega in komičnega. Eden njegovih zelo pogostih motivov je, da ljudje niso to, kar se zdijo.

Slavni pisec je bil tudi boksarski prvak, vojaški pilot in vojni heroj, ki je preživel strmoglavljenje letala, izumitelj, ki je s svojimi iznajdbami rešil veliko življenj, in tudi pokuševalec čokolade za Cadbury. Ni študiral na univerzi, ampak je zaprosil za službo pri Shellu, ker si je želel oditi v tujino. Poslali so ga v Vzhodno Afriko in tam je doživel avanture, po katerih je tako zelo hlepel: neznosno vročino, krokodile, kače in safarije. Živel je v džungli, naučil se je svahili in prebolel malarijo. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je odšel v Nairobi, da bi se pridružil Royal Air Forceu. Kot vojaški pilot je sestreljeval nemška letala in bil tudi sam zadet in sestreljen. Po šestih mesecih v bolnici je spet letel.

V Čarovnicah (1983) deček po smrti staršev ostane sam z babico. Babica mu najraje pripoveduje o spominih na svojo mladost ali pa razburljive zgodbe o čarovnicah, ki izgledajo kot navadne ženske, v resnici pa sovražijo vse otroke. Ker babica zboli, odideta na morje v prijeten hotel na južni obali Anglije, da bi si ona čimprej opomogla. Tam pa so se istočasno na kongresu zbrale tudi vse angleške čarovnice, na čelu z Veliko velečarovnico, s ciljem iztrebiti vse otroke v Angliji. Nadvse napeta zgodba, kjer se prepletata laž in resnica, polna čarovniških coprnij in napetih preobratov, z nenavadnim koncem.

Terry Johnson DIPLOMIRANEC

Prva slovenska uprizoritev

Prevajalka Tina Mahkota

Režiser Dušan Mlakar

Premiera februarja 2009

Terry Johnson (1955) je britanski dramatik in režiser, ki ustvarja tako za gledališče, televizijo in film. Odrsko priredbo komične romantične drame Diplomiranec (The Graduate) je napisal leta 2000 po romanu Charlesa Webba in scenariju Calderja Willinghama in Bucka Henryja. Odrsko priredbo Diplomiranca je z velikim uspehom postavil na oder v Londonu, Avstraliji in New Yorku. Prvi in najbolj popularni roman Diplomiranec Charlesa Webba je izšel leta 1963, avtor pa ga je napisal kmalu po zaključku študija na Williams Collegu leta 1961. Zgodba naj bi baje temeljila na njegovi osebni ljubezenski aferi s starejšo, bogato in poročeno damo pasadenske visoke družbe, ki je povzročila veliko razburjenje v konzervativni Pasadeni. Film Diplomiranec je bil posnet leta 1967 v režiji Mikea Nicholsa, ki je leto prej debitiral z odličnim filmom Kdo se boji Virginie Woolf?, in si prislužil kar sedem nominacij za oskarja, pobral pa oskarja za režijo. V vlogi enaindvajsetletnega Benjamina Braddocka je nastopil takrat devetindvajsetletni Dustin Hoffman, v vlogi gospe Robinson, ki je v filmu v svojih zgodnjih štiridesetih, pa le šest let starejša Anne Bancroft.

Dogajanje je postavljeno v burna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v čas vietnamske vojne, političnih nemirov, velikih socialnih sprememb in seksualne revolucije. Benjamin Braddock se po maturi za počitnice vrne domov in se znajde na zabavi, ki mu jo pripravijo starši. Benjamin je izgubljen, ne ve, kaj bi v življenju rad, na zabavi v družbi prijateljev in staršev se ne počuti dobro. Žena očetovega poslovnega partnerja, rahlo zapita in zdolgočasena gospa Robinson, ga prepriča, da jo odpelje domov. Benjamin je nesamozavesten in neizkušen v spolnosti in se kmalu popolnoma prepusti ljubezenski aferi s starejšo, vendar še vedno privlačno žensko. Medtem se zaljubi v hčer gospe Robinson, Elaine. Drama odličnih dialogov, pravih verbalnih spopadov med protagonisti, polna čustvenih preobratov, govori o razkoraku med generacijama staršev in otrok, razmerjih med ljudmi, o težavah iskanja lastne identitete na eni strani in morali družbe na drugi strani.

Milan Jesih TRIKO

Režiser Luka Martin Škof Premiera marca 2009 ODERPODODROM

Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih bil član skupine 442, ki je bila jedro literarno gledališke skupine Pupilija Ferkeverk. Leta 1969 so uprizorili predstavi Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki. Njegova prva pesniška zbirka Uran v urinu, gospodar! (1972) temelji na ironični in satirični jezikovni igri, ki je temelj kasnejših zbirk. Za njegovo dramatiko sta značilni ironija in satira na nivoju različnih družbenih plasti in njim ustrezna jezikovna stilizacija: Limite (1969, soavtor Z. Šedlbauer), Grenki sadeži pravice (1978), Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista (upr. 1974), Brucka ali obdobje prilagajanja (upr. 1976), Guliver, velik in majhen (upr. 1978), Pravopisna komisija (1984), Triko (upr. 1985), Afrika (upr. 1986), Ptiči (upr. 1987), En sam dotik (upr. 1990) in druge. Piše tudi gledališke songe, predvsem pa poezijo, v kateri se prepletajo jezikovna igra, poudarjena zvočnost, ironija, satira in parodija. Prevedel je več kot štirideset dramskih besedil (Shakespeare, Čehov, Nušič …).

V eni dejanski burki Triko duhovito preigrava niz situacij, v katerih v ospredje postavlja odnos med moškim in žensko. Skozi posamične fragmentarne prizore postavlja pred nas arhetipske situacije iz vsakdanjega življenja parov, ki se ljubijo, prepirajo, varajo ... Štirje protagonisti se pojavljajo v najrazličnejših vlogah in se zapletajo v različne ljubezenske večkotnike. Ljubezenske dogodivščine jih vodijo v komične situacije, ki bi se lahko precej nesrečno končale. Pa vendar se vsak od njih vedno znova spretno izogne nevarnim posledicam ljubezenskih pustolovščin. Rdeča nit vseh prizorov sta ljubezen in seksualnost, ki vodita protagoniste v burne ljubezenske dogodivščine, ki jim spremenijo življenje. Kljub komičnosti situacij pa vsa ljubezenska srečanja govorijo o v sodobnem svetu čedalje značilnejši plehkosti in površinskosti medsebojnih odnosov.

Sedanji člani ansambla

Barbara Vidovič

Nekdanji člani ansambla

Nagrajene uprizoritve

Bibliografija

Zunanje povezave

SLG Celje

Fotogalerija