Srečko Fišer: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
==Življenjepis== | ==Življenjepis== | ||
Srečko Fišer se je rodil 15. 6. 1953 v Ajdovščini, maturiral je na novogoriški gimnaziji, leta 1977 pa je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti. Od leta 1977 do 1979 je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji, od leta 1981 je gledališki lektor in pri marsikateri predstavi tudi neavtorizirani dramaturški sodelavec v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (prej Primorsko dramsko gledališče), kjer je bil v sezoni 1989/90 tudi umetniški vodja. Njegova poglavitna dejavnost je prevajanje, prevaja angleško-ameriško in italijansko literaturo (prevaja pa tudi iz francoščine), piše pa tudi literarne kritike, eseje in študije h knjižnim izdajam svojih prevodov. | |||
==Prevajalsko delo== | ==Prevajalsko delo== | ||
| Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
*''[[Angelo Beolco Ruzante: Muhca]]'', skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990 | *''[[Angelo Beolco Ruzante: Muhca]]'', skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990 | ||
*''[[Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev]]'', 1999 | *''[[Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev]]'', 1999 | ||
*''[[]]'', | *''[[David Ives: Zadet pravi čas]]'', 1990 | ||
*''[[]]'', | *''[[Carlo Goldoni: Beneška dvojčka]]'', 2003 | ||
*''[[]]'', 1989 | *''[[]]'', 1989 | ||
*''[[]]'', 1989 | *''[[]]'', 1989 | ||
Redakcija: 09:04, 16. maj 2007
Življenjepis
Srečko Fišer se je rodil 15. 6. 1953 v Ajdovščini, maturiral je na novogoriški gimnaziji, leta 1977 pa je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti. Od leta 1977 do 1979 je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji, od leta 1981 je gledališki lektor in pri marsikateri predstavi tudi neavtorizirani dramaturški sodelavec v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (prej Primorsko dramsko gledališče), kjer je bil v sezoni 1989/90 tudi umetniški vodja. Njegova poglavitna dejavnost je prevajanje, prevaja angleško-ameriško in italijansko literaturo (prevaja pa tudi iz francoščine), piše pa tudi literarne kritike, eseje in študije h knjižnim izdajam svojih prevodov.
Prevajalsko delo
Prevodi dram
- Ettore Petrolini: Chicchignola
- Luigi Pirandello: Šest oseb išče avtorja, 1984, 2001
- Pier Paolo Pasolini: Orgija, 1985
- Eduardo De Filippo: Velika magija, Gledališki list, 2001/02
- Eduardo De Filippo: Božič pri Cupiellovih
- John Webster: Vojvodinja Malfijska, 1987
- Alan Ayckbourn: Razglašeni zbor, 1989
- Carlo Goldoni: Pahljača
- Angelo Beolco Ruzante: Lubjezen, uojska, lakota, skupaj z I. Mlakarjem, 1990
- Luigi Pirandello: Henrik IV.
- Luigi Pirandello: Kot me ti hočeš
- Aldo Nicolaj: Ni bila peta, bila je deveta
- Howard Barker: Ljubezen dobrega moža, 1994
- Eugène Ionesco: Plešasta pevka
- Eugène Ionesco: Delirij v dvoje
- Sam Shepard: Misel lažnivka , 1995
- Jim Cartwright: Dva, 1997
- Pierre de Marivaux: Disput, 1996
- Peter Barnes: Ni tako slabo kot zgleda
- Samuel Beckett: Konec igre, 1998
- Neil Simon: Jetnik Druge avenije, 1998
- Angelo Beolco Ruzante: Muhca, skupaj z Iztokom Mlakarjem, 1990
- Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodarjev, 1999
- David Ives: Zadet pravi čas, 1990
- Carlo Goldoni: Beneška dvojčka, 2003
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
- [[]], 1989
Naslovi dram
- Lucija in Ambrozij. Libreto za »enodejansko pravljično operico« (po noveli Zasuk Marka Švabića)., 1989
- Vonj poljskega zajca ali večer v življenju Borisa Lisjaka. Mladinska basen., 1994
- Tistega lepega dne. Odrska priredba scenarija Pesem in pevci ter novele Tistega lepega dne Cirila Kosmača., 1988
- Prihodnje, odhodnje. Komedija, melodrama., 2003
- Kraljica Margot. Odrska priredba romana Alexandra Dumasa ter filmskega scenarija Danièle Thompson in Patricea Chéreauja., 1988
- Medtem. Po motivih romana Premirje Prima Levija., 2004