Desa Muck
Življenjepis
(*29.8.1955, Ljubljana) Študij ji ni bil pisan na kožo: »Šola me je zelo slabo prenašala, zato sem se ji vljudno izmikala, kadar se je le dalo. Ko mi po zakonskih določilih ni bilo treba več hoditi vanjo, sem iz usmiljenja do učiteljev tudi prenehala in se zaposlila.« Tako je kmalu začela delati kot varuška v vrtcu Poljane. Kasneje je bila tudi tehnična risarka v gradbenem podjetju, nato pa se je zaposlila kot negovalka duševno prizadetih otrok. Najbolj je znana po pisanju proze (predvsem za otroke). Igrala je v številnih filmih, 7 let pa je bila tudi sovoditeljica Maria Galuniča v oddaji Zoom. Znana je bila tudi kot Onina in Janina kolumnistka. Svoje najboljše kolumne je zbrala v knjigi Pasti življenja (2005). Na začetku kariere pa je publicistično delo opravljala tudi v reviji Antena (pisala je ljubezenske zgodbe za posebno izdajo) ter v otroški reviji PIL (Pionirski list).
Proza
Znani in priljubljeni so njeni romani in kratka proza za otroke (Pod milim nebom, Hči lune, Kremplin, Lažniva Suzi, Čudež v operi, Sama doma, Kakšne barve je svet), zbirka Anica (Anica in grozovitež, Anica in materinski dan, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen, Anica in skrivnostna maska) ter zbirka Blazno resno (Blazno resno o seksu, Blazno resno popolni, Blazno resno zadeti, Blazno resno slavni, Blazno resno o šoli).
4 knjige iz zbirke Anica (Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost) so izšle tudi na zgoščenki – pripovedovalka zgodb je avtorica sama.
Piše pa tudi za odrasle, zanje je napisala romana Panika (2003) in Peskovnik boga otroka (2006).
Na priljubljenost njenih knjig pa kaže tudi dejstvo, da sta po izboru več kot 10.000 šolarjev leta 1999, 2002 in 2003 v akciji Moja najljubša knjiga (projekt pripravljajo slovenske splošne in šolske knjižnice) prvi mesti zasedli njeni mladinski pripovedi Lažniva Suzi in Anica.
Vloge v filmu in televizijskih nadaljevankah
- televizijska nadaljevanka: Naša krajevna skupnost (1980)
- celovečerni filmi: Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982), Dih (1983), Kako sam sistematski uništen od idiota (1983), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983), Ljubezen (1984), Naš človek (1985), Ljubezni Blanke Kolak (1987), Veter v mreži (1989), Good rockin' tonight (1992), Instalacija ljubezni (2006)
- mladinski film: Pozabljeni zaklad (2002)
Dramska besedila
- 2002 Jutri začnem
- 2006 Selma in Lojzka
- 2006 Neskončno ljubljeni moški
- Blazno resno o seksu
- Božični večer
Lutkovne igre
- 1989 Kdo je ubil zmaja?
Radijske igre
Dramatizacije
- 1999 Matilda
- 2004 Blazno resno zadeti
- 2006 Blazno resno slavni
Mladinska dela
- 2002 Kakšne barve je svet
- 2001 Sama doma
- 2001 Čudež v operi
- 2001 Anica
- 1993-2000 Blazno resno
- 1997 Lažniva Suzi
- 1996 Kremplin
- 1995 Hči lune
- 1993 Pod milim nebom
Vloge v gledališču
Scenariji
- 2006 Uživajmo v zdravju (televizijska oddaja)
- 2004 50 let Avsenikove glasbe: glasbena pravljica
- 2004 prireditev Ježkova nagrada
Prevodi
Značilnosti
Desa Muck se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, vendar pa jih obravnava na komičen, sarkastičen način. Njeni junaki (ali bolje rečeno antijunaki) so največkrat karikirani, s poudarjenimi negativnimi lastnostmi, ki delujejo tragikomično.
V komediji Blazno resno zadeti se avtorica ukvarja z mladostniško odvisnostjo od drog. Vendar pa spozna, da obstaja veliko vrst zasvojenosti, ki so lahko celo enako hude, na primer zasvojenost s hrano, tabletami, alkoholom, televizijo, računalnikom ...
V drugi družinski komediji Blazno resno slavni pa se dotika problematike prezgodnje slave in težav, ki jih le-ta prinaša. Glavna oseba, 14-letni Grega, zabrede v alkohol in poskuša storiti samomor, a se nato zresni in uspe v filmskem svetu. Avtorica pa tu ruši tudi stereotip matere, ki jo (čeprav na komičen način) prikaže kot vihravo, ukazovalno in slave željno osebo, na katero se njen najstniški sin ne more opreti, celo nasprotno – včasih se obnaša bolj odraslo kot ona sama.
Monokomedija Jutri začnem govori o ženski v srednjih letih, ki se že od nekdaj bori z odvečnimi kilogrami.
V drami Selma in Lojzka, ki je romantična komedija, pa pripoveduje o dveh ženskah, ki ju je strah, da doslej sploh še nista polno živeli. Vihrava, samozavestna Selma skuša prepričati Lojzko, skromno žensko, ki še nikoli ni imela razmerja z moškim, da bi se udeležila zabav in ga tam našla. Odločili sta se, da bosta našli smisel življenja. A to ni tako lahko, saj jima življenjsko filozofijo poruši Rebeka, Selmina hči, ki je zanosila s poročenim moškim, ki pa noče priznati očetovstva.
Drama Neskončno ljubljeni moški pa govori o bolestni odvisnosti od odnosov.
Torej je v vseh svojih 5 dramah avtorica predstavila široko paleto bolj ali manj vsakdanjih težav ljudi v sodobnem svetu, predvsem razne odvisnosti (od slave, denarja, drog, tablet, odnosov, hrane, alkohola). Avtoričin slog je sproščen, neposreden in humoren, vendar pa so drame napisane tako, da se jim ne le nasmejiš, ampak se ob njih tudi zamisliš.
Nagrade
- 2016 Nagrada Franeta Milčinskega - Ježka
- 2005 Levstikova nagrada za zbirko Anica
- 1998 Nagrada večernica (nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo, ki jo podeljuje časnik Večer) za knjigo Lažniva Suzi
Za nagrado večernica je s svojimi deli večkrat prišla tudi v ožji izbor: Kremplin (1996), Anica in zajček (1997, 2001), Anica in velike skrbi (2003), Anica in velika skrivnost (2004).
O njej so povedali
"Desa Muck je priljubljena sodobna slovenska mladinska pisateljica, znana in brana predvsem zaradi svojega sproščenega in zanimivega načina razmišljanja in pisanja, ki je mlademu bralcu blizu." Igor Saksida
Viri in literatura
- Neskončno ljubljeni moški: gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega: Ljubljana, 2006
- Mateja Pezdirc Bartol: Videz in resnica (malo)meščanstva v najnovejši slovenski komediji. 42. Seminar SSJLK: Ljubljana. 206–212.
- Jure Aleksič: Fantazije o idealni starosti. Mladina, 24. 2. 2007.
- Slovenski kdo je kdo. Ljubljana, 1999.
- Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2002.